Nadomestilo za brezposelnost

Večina prejemnikov denarnih nadomestil je starejših od 50 let

Matej Klarič
8. 2. 2017, 20.00
Posodobljeno: 9. 8. 2017, 10.02
Deli članek:

Tisti, ki izgubi službo, se pogosto znajde v zelo nezavidljivem položaju. Za nekaj časa mu položaj sicer lahko olajšuje nadomestilo za brezposelnost. Preverili smo, kdo je upravičen do njega in koliko časa mu pripada.

Bobo
Glede na prejšnji teden je bilo brezposelnih 4121 več ljudi, na ZRSZ pa je bilo 124 delovnih mest manj.

Ko posameznik izgubi zaposlitev, je v nekaterih primerih upravičen do nadomestila za brezposelnost, ki je namenjeno temu, da posamezniku omogoča preživetje v času do ponovne zaposlitve.

Pravico do denarnega nadomestila pridobijo le tisti, ki so brezposelni in jim delovno razmerje ni prenehalo po njihovi krivdi ali volji ter izpolnjujejo z zakonom določene pogoje.

Za njegovo pridobitev pa je treba izpolniti določene pogoje. Posameznik, ki želi pridobiti denarno nadomestilo za brezposelnost, je moral biti zavarovan za primer brezposelnosti najmanj devet mesecev v zadnjih 24 mesecih. Za mlajše so pogoji nekoliko milejši. Tisti pod 30 let so morali biti pred nastankom brezposelnosti zavarovani najmanj šest mesecev v zadnjih 24 mesecih. Pomembno pa je, da osebe prošnjo v roku 30 dni po prenehanju obveznega zavarovanja vložijo na Zavod za zaposlovanje (ZRSZ).

Višina pada s trajanjem brezposelnosti

Višina denarnega nadomestila za prve tri mesece je 80 odstotkov, naslednje mesece pa 60 odstotkov oziroma po enem letu 50 odstotkov prejemnikove povprečne plače zadnjih osmih mesecev, pri čemer sta tako spodnja kot zgornja meja višine prejemkov omejeni. Prav tako je omejeno trajanje nadomestila, in sicer glede na to, koliko časa smo bili zavarovani za primer brezposelnosti. Izplačano denarno nadomestilo ne more biti nižje od 350 evrov in ne višje od 892,50 evra bruto.

Večina prejemnikov starejših

Med prejemniki te pomoči pričakovano izstopajo starejši ljudje, saj so bili predvsem ti pred izgubo zaposlitve dlje časa v delovnem razmerju, ki jim je v nasprotju z mlajšo generacijo zagotavljalo bolj varne in redne zaposlitve. Mlajši v zaposlitve večinoma stopajo prek prekarnih oblik zaposlitve, kar delodajalcem omogoča hitrejše odpuščanje, ki tudi zmanjšuje možnosti za prejemanje te vrste pomoči. Tako ne preseneča, da je skoraj dve tretjini vseh prejemnikov starejših od 50 let. Med mlajšimi do 30. leta starosti je takšnih zgolj dobra desetina.