Zunanji minister Karl Erjavec je v pogovoru za današnji reški Novi list ocenil, da je v primeru hrvaškega nespoštovanja odločitve arbitražnega sodišča o meji med državama mogoče pričakovati napetosti, incidente in določene težave na obeh straneh, kar ne bo dobra reklama za turistično sezono in gospodarsko sodelovanje med Slovenijo in Hrvaško.
Erjavec je spomnil, da je tudi hrvaška predsednica Kolinda Grabar-Kitarović marca lani izjavila, da bi odločitev arbitražnega sodišča lahko povzročila morebitne incidente v Piranskem zalivu.
"Če bo Hrvaška vztrajala, da ne bo spoštovala arbitražne odločitve, lahko pričakujemo eskalacijo različnih napetosti in te napetosti bodo odmevale v mednarodni javnosti. Ali mislite, da bodo v takšnem vzdušju turisti množično prihajali?" je vprašal Erjavec. Zanikal pa je, da bi v svojih izjavah napovedal, da bo Slovenija zaprla mejo in povzročila težave turistom iz Nemčije in Avstrije, ki potujejo na Hrvaško.
Poudaril je, da ne bo nobenih težav, če bo Hrvaška kot članica EU spoštovala svoje zaveze.
"Kako lahko članica EU, ki podpiše sporazum pod okriljem EU, trdi, da sporazuma ne bo spoštovala zaradi nekega incidenta, za katerega je arbitražno sodišče v svoji delni presoji ugotovilo, da ne bo vplival na končno sodbo, ki bo pravična in poštena?" je vprašal.
Ocenil je, da je hrvaško zavračanje sodbe nerazumno in v popolnem neskladju z mednarodnim pravom. Spomnil je, da je Slovenija sprejela odločitve mednarodnih sodišč in arbitraž v primerih starih deviznih prihrankov varčevalcev Ljubljanske banke in neodposlane elektrike iz Krškega.
"Problem meje je naš glavni problem, življenjski interes Slovenije in verjamem, da tudi življenjski interes Hrvaške, je, da bi uredili to vprašanje," je povedal šef slovenske diplomacije. Boji se, da se bodo prav pri tem vprašanju lahko spremenile zadeve, ko gre za dobre odnose med državama na vseh ostalih področjih, med katerimi je tudi gospodarstvo, ki krepi blagovno menjavo.
Ni želel razkriti, kako namerava Slovenija doseči, da bo Hrvaška sprejela svoje obveznosti iz arbitražne sodbe, a je izrazil pričakovanje, da bo Bruselj prepričal Zagreb, piše Novi list.
"Gre za pomemben sporazum za celotno regijo glede na to, da je arbitraža zagotovo model reševanja sporov, ki so nastali po razpadu nekdanje države. Ne morem si zamisliti, kako bosta, na primer, Hrvaška in Srbija uredili svoj spor dvostransko," je dejal Erjavec, ki meni, da Hrvaška in Slovenija spora o meji ne moreta urediti dvostransko, kot v zadnjem času znova predlaga hrvaška diplomacija.
"Mi ne pričakujemo, da bo arbitraža določila mejo ob črti, ki si jo želimo, in zato težko razumem vztrajanje pri zavračanju arbitražne odločitve. Verjamem, da bo tudi na Hrvaškem več razuma, ko bo arbitražno sodišče sprejelo odločitev," je dodal.
Prepričan je, da bo šlo za "kompromis, v katerem ne bo ne zmagovalca ne poraženca, razen če kdo meni, da bo Hrvaška poražena v primeru, da Slovenija dobi dostop do mednarodnih voda".
Če bo Slovenija dobila dve tretjini Piranskega zaliva, bo slovenska policija opravljala svoje naloge v skladu z odločitvijo arbitraže. Če bo hrvaška policija to skušala preprečiti, bo kršila mednarodno pravo, je dejal.
Ocenil je še, da se bosta državi z reševanjem spora o meji izognili "spolitiziranim incidentom", kakršni so bili v Piranskem zalivu pred podpisom arbitražnega sporazuma.
Ni želel komentirati ponudbe Hrvaške po neuspehu sporazuma Drnovšek - Račan, da bi Slovenija imela režim proste plovbe in prehod do svojega teritorialnega morja, kar je Ljubljana zavrnila. Obžaloval je še, da državi spora o meji nista uredili v začetku 90. let prejšnjega stoletja, ko bi po Erjavčevem mnenju lažje dosegli dogovor.
