V soboto se je za hišo Zvonka Mariniča iz zaselka Bela v Reštanju pri Senovem utrgal plaz, ki mu je prinesel veliko skrbi.
J. Ambrožič
V hiši, ki jo ogroža plaz, ni več varno živeti.
»To se je zgodilo čez noč. Pred tem tukaj ni bilo plazovito, tokrat pa je s hudournikom k hiši prineslo zemljo, imel sem polno dvorišče blata,« se spominja Marinič, ki na Reštanju praktično živi od rojstva, zadnja leta sam. Zdaj je hiša, ki so jo postavili leta 1953, kasneje pa so jo še dozidali, prazna, Zvonko se je preselil v stanovanje na Senovo, kajti bivanje v hiši ni več varno. To so ugotovili najprej gasilci, potem pa še civilna zaščita. Plaz se k sreči ni utrgal, a to se lahko zgodi kadarkoli.
»Po tistem sem nekaj časa živel pri prijateljih, potem pa mi je krška občina v najem oddala občinsko stanovanje na Senovem. Vesel sem, da imam streho nad glavo, čeprav priznam, da se dolgoročno v stanovanju ne vidim. Že vse življenje živim v hiši in tega si želim tudi v prihodnje.« A hiša je ogrožena tudi od spodaj, kar je opazil ob selitvi.
J. Ambrožič
Čeprav ne živi več v svoji hiši, pa mora zanjo vendarle skrbeti, plačevati položnice in jo vzdrževati.
Votla tla
»Okoli deset dni po plazu sem hodil po hodniku in ugotovil, da je pod temeljno ploščo votlo. To sem ugotovil tako, da ko sem z nogo udaril po podu, je na nekaterih delih začelo doneti,« pojasni. Čeprav ne živi več v svoji hiši, pa mora zanjo vendarle skrbeti, plačevati položnice in jo vzdrževati. Če bi denimo zdaj, ko je mrzlo, nehal kuriti, bi zaradi mraza lahko popokale cevi.
Njegova hiša stoji pod Reštanjem, kjer je bil v času, ko je še deloval rudnik na Senovem, dnevni kop. Po zaprtju rudnika so v tisti kop in prezračevalni jašek navozili material. »Predstavljam si, da je zdaj voda našla novo pot,« ugiba o možnem scenariju, ki je pripeljal do njegove nesreče. »Sama sanacija plazu bi bila izvedljiva, imam predračun za 13 tisoč evrov, a se sprašujem, ali je smiselna, glede na to, da se je pojavila še voda pod hišo.«
Svojemu občanu Mariniču bodo finančno pomagali pri odpravi posledic plazu. Njegove nepremičnine občina ne namerava odkupiti, so mu pa s 1. decembrom zagotovili stanovanje.
Kdo je odgovoren?
Kako bo Marinič rešil svoj stanovanjski problem, še ni jasno, pred tem bo treba odgovoriti na ključno vprašanje, kaj vse bi bilo treba narediti, da bi bilo v hiši na Reštanju 59 spet mogoče živeti varno. On sam bi bil najbolj vesel, če bi država kot lastnica nekdanjega rudnika prevzela odgovornost in ga izplačala, da bi si nov dom ustvaril drugje.
»Trenutno si sam ne morem privoščiti stroška nakupa hiše, plačujem še hipotekarni kredit, s katerim sem izplačal brata. Imam sina najstnika, ki sicer živi pri mami. Nekdanja partnerica, s katero imam dobre odnose, je rekla, da v to hišo najin sin ne bo več hodil, da je prenevarno. Popolnoma jo razumem,« pove.
Igralec in plesalec
A v življenju Zvonka Mariniča so tudi lepe stvari. Rad opravlja delo šoferja v domačem podjetju DS Smith (nekdanji Duropack), ker ga privlačijo starine, jih je začel zbirati in z nekaterimi eksponati je obogatil sosedovo zbirko, poleg tega pa je zadnja leta zelo aktiven član Delavskega kulturnega društva Svoboda Senovo.
Človek prijatelje spozna v nesreči in tudi v tem primeru je bilo tako. Ko so se nad njegov dom zgrnili črni oblaki, so prijatelji kulturniki takoj stopili skupaj. Preteklo nedeljo je senovska folklorna skupina skupaj z gosti pripravila dobrodelni dogodek – večer ljudskih plesov, pesmi in napevov, celoten izkupiček, ki so ga nabrali s prostovoljnimi prispevki, pa so namenili Zvonku.
J. Ambrožič
