Obliž na rano

23 let po sinovi smrti dosegli poravnavo

G.G./STA
13. 12. 2016, 17.30
Posodobljeno: 9. 8. 2017, 10.02
Deli članek:

Na Okrožnem sodišču v Mariboru je bila danes podpisana sodna poravnava med državo ter Franjo in Ivanom Šilihom iz Slovenj Gradca, ki pomeni zaključek več kot 20 let trajajočih sodnih postopkov zaradi smrti njunega sina Gregorja Šiliha.

STA
Za zakonca Šilih je bistveno, da so se zadeve zaključile in da bosta lahko živela normalno življenje.

Sodna poravnava vsebuje opravičilo države zakoncema Šilih zaradi kršitve pravice do učinkovitega sodnega varstva in zaradi trajanja postopka. Prav tako vsebuje obžalovanje in sožalje Splošne bolnišnice Slovenj Gradec, da je do smrti Gregorja Šiliha prišlo ob prejemu medicinske pomoči. Sožalje je danes na mariborskem sodišču Šilihovima tudi javno izrekel pooblaščenec slovenjgraške bolnišnice, odvetnik Andrej Kac.

Poravnava zajema tudi denarno odškodnino, višino katere pa strani niso želele razkriti. Odškodnino bo plačala država in ne gre v breme slovenjgraške bolnišnice.

Država se bo zavezala

Poleg vsega omenjenega pa poravnava zajema tudi zavezo države, da sprejme vse potrebne ukrepe za vzpostavitev sistemske rešitve, s katero bo zagotovljeno učinkovito, neodvisno in nepristransko ugotavljanje vzrokov in odgovornosti za smrt posameznika, ki je prejemnik medicinske pomoči v Sloveniji. S soglasjem zakoncev Šilih se bo ta projekt države imenoval Projekt Šilih, je danes po podpisu poravnave dejal minister za pravosodje Goran Klemenčič, ki je poravnavo podpisal v imenu države.

Obliž na rano

"Danes je zmagovalni dan," je za medije dejala Franja Šilih. Z doseženim je zelo zadovoljna, čeprav s poravnavo ni bila priznana zdravniška napaka slovenjgraške bolnišnice, ki je sprejela Gregorja Šiliha v začetku maja 1993, kar sta v različnih sodnih postopkih želela dokazati Šilihova. Po besedah Franje Šilih so zdaj dosegli obliž na rano, ob tem pa je poudarila, da višina odškodnine sploh ni pomembna, pomembno je, da so se zadeve zaključile in da bosta z možem lahko živela normalno življenje.

Primer Šilih sega v leto 1993, ko sta maja tega leta starša po njegovi vrnitvi iz tujine takrat 20-letnega Gregorja Šiliha pripeljala v slovenjegraško bolnišnico zaradi izpuščajev po telesu. Dežurna zdravnica mu je vbrizgala dve različni učinkovini, po katerih je doživel anafilaktični šok, padel v komo in 19. maja 1993 umrl v ljubljanskem kliničnem centru.

Zakonca Šilih sta od leta 1993 pravico iskala v več kazenskih in civilnih postopkih, vendar sta bila neuspešna. Zadeva je šla do Evropskega sodišča za človekove pravice v Strasbourgu, ki je Slovenijo obsodilo zaradi dolgotrajnosti in neučinkovitosti postopka ugotavljanja odgovornosti za smrt Gregorja Šiliha, zadevo je obravnavalo tudi Ustavno sodišče, pred meseci pa se je vrnila na prvostopenjsko sodišče v Mariboru.