Uničujoče posledice industrijskih nesreč še naprej vplivajo na življenje ljudi po vsem svetu, pri tem pa se moramo vprašati, ali smo se iz preteklih napak kaj naučili, poudarjajo na okoljskem ministrstvu.

Ministrica za okolje in prostor Irena Majcen in izvršni sekretar Gospodarske komisije ZN za Evropo Christian Friis Bach sta pred konferenco izpostavila, da v svetu še vedno prihaja do večjih nesreč, kot so lanskoletne kemične eksplozije v Tianjinu na Kitajskem in zrušenje jezu v vasi Bento Rodrigues v Braziliji.

Ta mesec sicer svet obeležuje trideseto obletnico nesreče v Sandozu, ko je med požarom v kemični tovarni omenjenega podjetja v Schweizerhallu pri Baslu v Švici prišlo do izpusta približno 30 ton strupenih agrokemičnih kemikalij v reko Ren. To je povzročilo pogin več sto tisoč rib in živali, zastrupitev zalog vode in širjenje onesnaženosti zraka v obliki velikega oblaka v Švici, Franciji, Nizozemski in Nemčiji.

Kot izpostavljata Majcnova in Bach, lahko države združijo svoja prizadevanja pri preprečevanju takih nesreč in zmanjševanju njihovih posledic, kadar se zgodijo. Sodelovanje med sosednjimi državami je ključno za sprejetje učinkovitih ukrepov za preprečevanje, pripravljenost in odziv na industrijske nesreče. Eden ključnih rezultatov, ki se pričakujejo od srečanja prihodnji teden, je odprtje konvencije za pristop vseh držav članic ZN.

Ta mesec sicer svet obeležuje trideseto obletnico nesreče v Sandozu, ko je med požarom v kemični tovarni omenjenega podjetja v Schweizerhallu pri Baslu v Švici prišlo do izpusta približno 30 ton strupenih agrokemičnih kemikalij v reko Ren.

Žal meje ne služijo kot ovire

Namen konvencije je sicer pomoč državam. Določa namreč potrebne postopke za zmanjšanje tveganja nesreč z zagotovitvijo varnega upravljanja industrijskih dejavnosti, izmenjave informacij in načrtovanja pripravljenosti na večje nesreče.

"Žal meje ne služijo kot ovire pred posledicami industrijskih nesreč: nevarne snovi, ki uhajajo v reko ali zrak, lahko prizadenejo več držav in skupnosti. Če pa imajo sosednje države skupne postopke za odkrivanje nevarnih dejavnosti in obveščanje o njih, so načrti delovanja v različnih razmerah usklajeni, oblasti sodelujejo in je javnost dobro obveščena," izpostavljata govornika.

Od njenega sprejetja leta 1992 je h konvenciji o industrijskih nesrečah pristopilo 40 držav in EU. "Pozivamo vlade, ki še niso pristopile h konvenciji, da to storijo za zaščito svojih državljanov in okolja," sta izpostavila Majcnova in Bach.

"Žal noben pravni instrument ne more zagotoviti popolne varnosti naših skupnosti in okolja pred industrijskimi nesrečami, zato se hude nesreče še vedno dogajajo. Vendar so države, ki so pristopile h konvenciji o industrijskih nesrečah, od začetka njene veljavnosti bolje pripravljene za odziv na take nesreče," sta še izpostavila.