Usodni dan

Kot v grozljivki: Medved Darinki razmesaril roko

Carmen Leban
17. 11. 2016, 20.00
Posodobljeno: 9. 8. 2017, 10.02
Deli članek:

Učiteljici razrednega pouka Darinki Kobal se bo leto 1991 še kako vtisnilo v spomin, pa ne zato, ker je Slovenija postala samostojna, ampak zaradi medveda, ki ji je življenje obrnil na glavo.

osebni arhiv
Darinka lastnika medveda ni nikoli tožila.

Darinka je tistega usodnega dne nič hudega sluteč medvedu v kletki ponudila jabolko, on pa ji je raztrgal roko. Zaradi hude poškodbe so jo upokojili in začela je pisati pravljice– prva je bila prav o medvedu. Pozneje je prebolela še raka, a ji tudi to ni vzelo vere v življenje in nove priložnosti.

osebni arhiv
Poškodbe, ki jih je zadal medved, so podobne tistim, ki jih povzročijo petarde.

Namesto v jabolko zagrizel v roko

Darinka je prav posebna ženska in učiteljica od nog do glave. Učila je prvi razred, vse do dne, ko se je pred 25 leti zgodila nesreča. »Otrokom sem želela čim bolj popestriti pouk, zato smo tudi veliko peli in plesali, a kaj ko smo imeli na šoli en sam kasetofon, do katerega je bilo težko priti. Potem pa mi lastnik diskoteke v Litiji pove, da ima kasetofon, ki ga ne potrebuje in ga lahko odstopi. Ko ga v diskoteki prevzamem, na dvorišču, kjer je bil pravi mali živalski vrt, opazim tudi medveda in poleg kletke košaro z jabolki. Ne pomišljam, vzamem jabolko in mu ga ponudim. Takrat pa šok, medved si namesto z jabolkom postreže s prsti na desni roki, mi tri v hipu odgrizne, hkrati pa z gobcem zajame celo roko. Tako močno me je vlekel, da mi je začelo škrtati v ramenu. Jaz zavpijem in na pomoč mi priskoči moj mož, ki me želi izvleči iz primeža medveda, a ne gre. Čutim strašno moč, ki jo ima zver, in roko imam razmesarjeno že do komolca. Ne vem, kako bi se končalo, če ne bi pomagal še eden izmed delavcev, ki me je močno potegnil in me iztrgal iz medvedovega primeža,« opisuje Darinka.

osebni arhiv
Misel, da bi srečala medveda, ji nažene strah v kosti.

Ni vrgla puške v koruzo

osebni arhiv
Darinka se je po tragediji upokojila in začela pisati pravljice.

Sledila je osemurna operacija, in ker ji roke niso želeli amputirati, so ji jo prišili na bok, pozneje pa vzeli tudi kožo s stegna. Darinka je bila mesec dni v bolnišnici, prav toliko v zdravilišču. Jokala je mesec dni. Kmalu je spoznala, da ne bo mogla več poučevati, in se je upokojila. »Nisem pa vrgla puške v koruzo. Iskala sem možnosti, kako bi ostala povezana z otroki, in tako je nastala moja prva pravljica– Radovedni medvedek.« Kmalu pa bo izšla njena že 45. slikanica s pravljicami ter 25. v elektronski obliki. »Začela sem obiskovati šole in knjižnice ter otrokom pripovedovati pravljice, pri čemer mi pomaga lutka Pika Rokavička. Otrokom odkrito spregovorim o svoji nesreči, in v kolikor dobim soglasje učiteljic, tudi pokažem, kakšna je bila moja roka po nesreči. V tem obdobju je to še toliko pomembnejše, ker so poškodbe podobne tistim, ki jih povzročijo petarde. Sem polna energije in ustavil me ni niti rak črevesja; v času zdravljenja sem napisala osem pravljic.«

osebni arhiv
Pri pripovedovanju pravljic otrokom ji pomaga Pika Rokavička.

Še ena žrtev istega medveda

Darinka pove, da lastnika medveda ni tožila, da pa je ni nikoli obiskal ali se pozanimal o njenem stanju. »Taisti medved je podobne poškodbe pozneje povzročil 25-letnemu ruskemu mladeniču, ki je skupaj s Kozaki nastopal po Sloveniji. Obiskala sem ga v bolnišnici in mu vlivala upanje, a je žal iz bolnišnice izginil brez sledi, saj ni imel denarja, da bi plačal zdravljenje.« Darinka še poudari, naj bodo tako otroci kot starši izjemno previdni: »Nikar ne hranite medvedov, ki so v kletki, da se ne zgodi nesreča.« Pravi tudi, da ji misel, da bi kje v naravi srečala medveda, požene strah v kosti.