Simbol Slovenije

Boj za Brdo pri Kranju se bo nadaljeval v Strasbourgu

uk
8. 11. 2016, 20.00
Posodobljeno: 9. 8. 2017, 10.02
Deli članek:

Potomci kraljeve družine Karađorđević so v Sloveniji izčrpali vsa pravna sredstva.

STA
Brdo pri Kranju je že leta predmet spora med državo in družino Karađorđević.

Pritožiti se namreč nameravajo na evropsko sodišče za človekove pravice, kamor naj bi vložili dve tožbi. Pravni zastopnik družine Karađorđević Peter Kos, ki se bojuje za vrnitev dvorca Brdo pri Kranju, je napovedal, da bodo v Strasbourgu vložili dve tožbi. Prvo, ki se nanaša na priznanje tuje sodne odločbe v Sloveniji v zvezi s postopkom rehabilitacije namestnika nekdanje Kraljevine Jugoslavije kneza Pavla Karađorđevića, bodo oddali ta teden. 

Vedo, da je simbol Slovenije, in zato bi se zadovoljili z denarno odškodnino. 

Čas do pomladi

Za drugo tožbo, povezano z lastništvom dvorca Brdo, imajo čas do prihodnje pomladi. Po Kosovih besedah se Karađorđevićevi zavedajo, da je Brdo danes reprezentančni objekt države Slovenije, Pravzaprav nekakšen simbol, v katerega je ta veliko vlagala, zato se jim zdi njegova vrnitev manj verjetna. Posledično bi se zadovoljili tudi z odškodnino zanj. Kolikšna bi bila, ni znano, ker še ni bila opravljena nobena cenitev, tako da dejanska vrednost pravzaprav ni znana. Posestvo Brdo je bilo v letih od 1935 do 1941 v lasti kneza Pavla Karađorđevića, ki je najprej kupil dvorec, nato pa je od okoliških kmetov v letih od 1936 do 1939 postopno dokupoval tudi zemljišča in posestvo zaokrožil v celoto, kakršna je še danes. Družina Karađorđević je po sprejetju zakona o denacionalizaciji na upravno enoto vložila denacionalizacijski zahtevek.

Kos poudarja, da se je v Strasbourgu pritožil Tomislav Karađorđević, in ne predstavniki veje Karađorđevićev, ki jo zastopa on.

Niso upravičeni

V generalnem sekretariatu vlade, ki je pristojen za Brdo, in na državnem pravobranilstvu, ki je v tej zadevi zastopalo državo pred sodišči, so pojasnili, da so vsi sodni postopki končani in da družina Karađorđević s svojimi zahtevki ni bila uspešna, ker po 87. členu zakona o denacionalizaciji ne sodi med denacionalizacijske upravičence. Toda Peter Kos pravi, da bodo pravico iskali tudi na evropskem sodišču za človekove pravice. To je Karađorđevićeve sicer enkrat že zavrnilo, in to s pojasnilom, da se lahko na to sodišče obrnejo šele, ko bodo v Sloveniji izkoristili vse pravne možnosti, kar pa se je zdaj že zgodilo.