Kanalizacija razburja

Na dvoriščih jim smrdi

Gabrijel Toplak
17. 10. 2016, 20.30
Posodobljeno: 9. 8. 2017, 10.00
Deli članek:

V civilni iniciativi, sestavljeni iz dela prebivalcev vasi Dobrovce in Skoke, so prepričani, da jih občinska uprava diskriminira. Miklavški župan Leo Kremžar pa jim odgovarja, da v sodelovanju s strokovnimi službami že iščejo trajno rešitev.

Gabrijel Toplak
Fredi Kac iz Dobrovc na svojem dvorišču, ki ga fekalije poplavijo ob vsakem večjem nalivu.

Gabrijel Toplak
Pred poplavljanjem kanalizacije poskušajo krajani svoja imetja zaščititi z vrečami.

»Natančnega vzroka, zakaj, ne poznam, a stanje je skrb vzbujajoče. Na dvorišču ne moremo biti, saj pogosto smrdi. Ob večjih nalivih nas fekalije poplavljajo, zato se poskušamo zaščititi s protipoplavnimi vrečami,« je o težavah s kanalizacijskim omrežjem dejal prebivalec Dobrovc v občini Miklavž na Dravskem polju, Fredi Kac. Dodal je, da višina fekalne vode, ki dobesedno »vre« iz kanalizacijskih jaškov, potem ko se zmeša z meteornimi vodami, doseže na cesti tudi 30 centimetrov. »Na občini pravijo, da imajo rešitev, a jim stanovalci ne verjamemo več,« nič kaj optimistično pove Kac.

Občani diskriminirani

Gabrijel Toplak
Ko fekalna voda odteče, krajani na dvoriščih pogosto najdejo tudi ostanke toaletnega papirja.

Tudi Katarina Vogrinec, predstavnica civilne iniciative dela prebivalcev vasi Dobrovce in Skoke, je prepričana, da jih občinska uprava diskriminira. »Prebivalci imajo po izgradnji novega kanalizacijskega sistema, ki je bil financiran tudi iz Evropske unije, številne težave. Dolgo smo se trudili, da smo dobili dovoljenje za vpogled v dokumentacijo. Na terenu pa je tako, da si morajo nekateri občani sami zgraditi priklope na omrežje in črpalke, drugi (teh naj bi bilo 93 gospodinjstev) tega zaradi tehničnih težav sploh ne morejo storiti, dodatna težava predvsem na območju proti Kidričevem pa je, da ob večjih nalivih poplavlja hiše (toaletni papir),« razlaga Vogrinčeva.

Ne bomo odnehali

Težave pripisujejo cevem, ki imajo po njihovem premajhno kapaciteto. Krajani občini tudi očitajo, da jih ni vključila v načrtovanje nove kanalizacije in ustrezno obveščala, na koncu je pa omrežje neustrezno zastavila, kar ima zdaj za posledico poplave. Prepričani so, da bi morali ustrezno urediti kanalizacijo do vsake hiše, če naj bi bili po ustavi že vsi enaki. »Dolžnost občine je, da dela za občane, in to enako za vse,« je dejala Vogrinčeva in sklenila: »Župan nam sicer zagotavlja, da bodo težave odpravili, a hkrati opozarja, da se vsi ne smemo preveč veseliti, da bi to lahko bilo že takoj. Mi smo pripravljeni iti do konca ter zadeve predati ustreznim službam, ki poznajo tako imenovane višje instance, da bodo to peljale naprej. To verjetno ne bo kmalu, a drugega izhoda nimamo.«

Na seji občinskega sveta

Gabrijel Toplak
Leo Kremžar, župan občine Miklavž na Dravskem polju, se trudi najti ustrezno rešitev.

Krajani, ki so se združili v civilno iniciativo, tamkajšnji občini med drugim žugajo, da so jim kršene pravice in ustava, saj jih niso vključili v načrtovanje nove kanalizacije, prav tako jih niso ustrezno obveščali. Na koncu pa je, dodajajo, občina omrežje celo neustrezno zastavila, kar ima zdaj za posledico tudi poplave. Na težave so opozorili tudi na nedavni seji občinskega sveta, kjer jim je župan Leo Kremžar pojasnil, da bodo nastale težave zaradi poplav poskušali kratkoročno rešiti s postavitvijo ograde ob najbolj ogroženih hišah.

Občanom pomagajo s subvencijami

»Na občini se trudimo odpraviti nezadovoljstvo občanov. Prav zato smo se med drugim lotili preverjanja, ali je bila kanalizacija ustrezno in pravilno grajena. Projektanti nam zagotavljajo, da je bilo vse, kot mora biti. Problem je nastal ob nedavni izjemni količini vode, a smo se vseeno odločili, da zadevo razišče še eno neodvisno podjetje. Vse, da najdemo rešitve, četudi imamo njihovo zagotovilo, da je kanalizacija grajena v skladu s standardi,« je za Svet24 dejal Kremžar. V sodelovanju s strokovnimi službami se zavzemajo za trajni ukrep, saj vreme postaja nepredvidljivo. »Zadeva ni enostavna, saj smo na drugem vodovarstvenem pasu. Prepričan sem, da bo stroka našla ustrezno rešitev,« je optimističen miklavški župan. Krajanom, ki imajo te težave, pa po Kremžarjevih besedah že kakšnega pol leta pomagajo s subvencijo v višini več kot 80 odstotkov naložbe. Predvsem z namenom, da si lahko vgradijo črpalko, ki pa je sicer stvar vsakega posameznika oziroma lastnika objekta.