Novice Svet24

Vplivna tajna združba Trilateralna komisija, katere član je Marko Voljč, je izjemno vplivno mednarodno združenje, kjer se za zaprtimi vrati srečujejo politiki, bankirji in drugi vplivneži iz vsega sveta. David Rockefeller, milijarder, jo je ustanovil 1973. leta z uradnim namenom izboljševanja odnosov med ZDA, Evropo in Japonsko. Letos je dopolnil že 101. leto starosti, kar naj bi mu omogočilo dočakati že šest operacij srca. V organizaciji je zbrana tajna loža vplivnih ljudi iz vsega sveta. S čim točno pa se ukvarjajo, ni povsem jasno. Podobno kot združenje Act Tank s slovenskimi naj bi se ukvarjali z globalnimi izzivi. Da gre za izjemno vplivno skupino posameznikov, ki iz ozadja obvladujejo dogajanje, kaže že dejstvo, da sta Rockefeller in soustanovitelj Trilaterale Zbigniew Brzezinski Jimmyja Carterja pripeljala do predsedniškega položaja v ZDA. Podpredsedniško mesto pa je zasedal tudi Nelson iz dinastije Rockefeller. Vsekakor je moč tovrstnih struktur lahko še kako problematična, saj izvoljenim oblastem ne omogočajo delovanja, skladnega z voljo volivcev, ker morajo slediti vplivu izjemno močnih ekonomskih elit. Med javnosti bolj znanimi člani so še Kolinda Grabar-Kitarović, Henry Kissinger, George Soros in Madeleine Albright.

Srečanje izbranih povabljencev je sicer na isti lokaciji potekalo že februarja lani. Takrat so sklenili, da naj bi se vsaj enkrat na leto srečevali na podobnih dogodkih.

In prav takšen dogodek je potekal včeraj, znova za zaprtimi vrati. Na prvo srečanje je bilo sicer povabljenih samo nekaj izbranih novinarjev. Med njimi sta bila kar dva voditelja Odmevov, Igor Evgen Bergant in Rosvita Pesek, poleg njiju pa tudi Dejan Steinbuch in Ksenija Koren.

Konspirativna tajnost

Pravila srečanja sicer določajo, da udeleženci o srečanju lahko delijo mnenja, ne smejo pa povedati, kdo je izrekel kakšno stališče ali informacijo. Tu se organizatorji zgledujejo po pravilih izjemno vplivnih organizacij, ki do nedavnega niso razkrivale nikakršnih informacij o svojih srečanjih. Takšni organizaciji sta izjemno vplivna Bilderberg in Trilaterala, katere član je tudi bankir in pobudnik tokratnega srečanja Marko Voljč. Organizatorji pa so dejali, da se zgledujejo po pravilih Chatham House, ki deluje že od davnega 1927. leta.

Presenetljivi seznam povabljencev

Med povabljenimi razpravljavci je bil včeraj tudi Rado Bohinc, sicer član SD, nekdanji minister in rektor primorske univerze ter predavatelj na FDV. Povabljen je bil tudi Peter Jambrek, nekdanji Janšev podpornik in ustavni sodnik, ki je pozneje pomagal ustanoviti Virantovo stranko in ga omenjajo kot možnega snovalca nove desne stranke. Povabili so prav tako Janeza Pogorelca iz Nove Slovenije. Med razpravljavci, ki so dogodku dajali dodatno legitimnost, lahko, presenetljivo, najdemo imena, kot sta Barbara Rajgelj in Igor Vuksanović. Prva je profesorica na FDV in borka za pravice istospolno usmerjenih, drugi pa svetovalec na ustavnem sodišču, ki pa naj bi v zadnjem času svoja kritična stališča do demokracije in kapitalizma v mnogočem spremenil. Med povabljenimi je bil tudi Matjaž Nahtigal, profesor na primorski fakulteti za humanistiko, ki je sicer zelo kritičen do razvoja EU in povečevanja prepada med državljani in elitami.

Snobovsko razpravljanje

Vsekakor je zanimivo, da toliko udeležencev pristaja na tako zaprto obliko razpravljanja. Kolumnistka Dnevnika Tanja Lesničar Pučko, ki se je srečanja udeležila lani, se je takrat vprašala, ali ni ravno to snobovsko sklicevanje na takšno obliko razpravljanja, ki omogoča, da zasebno ljudje govorijo eno, javno pa nekaj povsem drugega, razlog za sesuvajoči se svet.

Kakšna demokracija?

Pomenljivo je, da so se udeleženci pogovarjali o boljši in učinkovitejši demokraciji. Že sama forma namreč nakazuje, da je njihov pogled na demokracijo daleč od tega, kar naj bi ta pojem predstavljal. Format, kjer ljudje razpravljajo za zaprtimi vrati in lahko na srečanjih prisostvujejo le tisti, ki si lahko privoščijo 20 evrov vstopnine, je za demokratične ureditve sporen. Zapiranja in skrivanja pred javnostjo namreč ne moremo ravno povezovati z demokratičnimi postopki, ki bi morali težiti k transparentnosti. Znanje in informacije, ki jih posredujejo tudi univerzitetni profesorji, ki delujejo na javnih univerzah, bi moralo biti prosto dostopno širši zainteresirani javnosti, ne pa samo izbrani eliti.

Tudi povezovanje demokracije predvsem z učinkovitostjo je v temeljnem nasprotju s tem, kar naj bi demokracija bila, torej vladavino ljudstva. Ta bi morala biti pred učinkovitostjo, ki jo narekujejo interesi kapitala. Sledenje tem je v zadnjih letih že močno omejilo moč ljudstva pri odločanju na referendumih in nas pripeljalo v stanje globalne krize. Zdi se, da organizatorji želijo ponuditi še več istega, verjetno v želji, da bodo bolje zastopani njihovi partikularni interesi.

Bobo

Stranka ali neformalna mreža?

Na njihove dogodke pa do zdaj ni bil povabljen Milan Kučan, ki ga na desnici tako radi povezujejo z vplivi iz ozadja. Pred skoraj dvema letoma je Kučan o morebitnem takratnem novem predsedniku vlade Voljču dejal: »Je sposoben človek, ampak biološka ura ne deluje samo zame, ampak tudi za vse druge,« s čimer je jasno pokazal, da ni naklonjen njegovi kandidaturi.

Act Tank naj bi se v prihodnjih mesecih preoblikoval v zavod. Pojavljajo pa se ugibanja, da bi lahko prerasel celo v novo stranko, ki bi levico in desnico povezovala v imenu kapitalskih interesov. Voljč je sicer že lani zanikal, da bi imeli namen ustanavljati stranko, kot je dejal, naj bi šlo za krepitev civilne družbe in povezovanje različno mislečih ljudi. Bolj verjetno od ustanavljanja stranke pa je, da bodo neformalno delovali iz ozadja in vplivali na vsakokratno oblast, saj bi tako imeli mnogo večjo moč, ki ne bi bila odvisna od rezultata volitev. Ali torej prihaja čas novih stricev iz ozadja?

Marko Voljč – glavni pobudnik

Bobo

Dvakratni kandidat za predsednika vlade (leta 1992 in 2012) je kar 11 let vodil najpomembnejšo slovensko banko NLB. Že skoraj dve desetletji je član vplivne in skrivnostne Trilaterale. Je eden najvplivnejših Slovencev, pod njegovim vodstvom pa se zbira druščina v novem zavodu.

Žiga Vavpotič – soorganizator dogodkov

Mediaspeed

Je ustanovitelj in nekdanji direktor zavoda Ypsilon. Njegovi starši naj bi obogateli s piramidnimi igrami. V preteklosti pa so se nekateri prostovoljci v zavodu pritoževali nad izkoriščevalskim odnosom vodilnih, ki so bili za svoje aktivnosti, v nasprotju z njimi, tudi plačani. Voljč naj bi mu celo uredil štipendijo Trilateralne komisije.

Lenart Škof – soorganizator dogodkov

Mediaspeed

Filozof in predavatelj na fakulteti za humanistične študije je lani želel postati dekan primorske univerze, a ni bil uspešen. Po študiju filozofije je odšel študirat tudi na teološko fakulteto. Je tudi predsednik Akademije za demokracijo. Kot pravi, v Sloveniji demokracije ne razumemo ravno najbolje.

Franjo Bobinac – sopodpisnik vabila

Bobo

Že 13 let vodi eno izmed največjih slovenskih podjetij, Gorenje, ki je danes prisotno na trgih 60 držav sveta. Pred kratkim pa ga je kazensko ovadila Agencija za trg vrednostnih papirjev, zaradi izdaje notranjih informacij. Pred štirimi leti so v njegovem podjetju zaposleni s stavko dosegli prejem božičnice.  

Žiga Turk – sopodpisnik vabila

Bobo

Nekdanji minister v Janševi vladi se je od stranke oddaljil po aferi, kjer se je pokazalo, da je Janša prirejal dokumente, da bi prikazal krivdo takratnega predsednika Danila Türka. Danes je redni profesor na fakulteti za gradbeništvo in geodezijo ter je precej naklonjen neoliberalnim idejam.

Romana Jordan – sopodpisnica vabila

Bobo

Nekdanja evropska poslanka SDS je še ena od tistih, ki se je oddaljila od Janše. To naj bi storila, ker je bila preveč kritična do vodje stranke in je želela, da v ospredje stopi nekdo drug, zaradi česar tudi ni več mogla kandidirati kot evropska poslanka. V primeru Janševega odhoda jo omenjajo kot eno od njegovih možnih naslednic.

Ernest Petrič – sopodpisnik vabila

Bobo

Nekdanji predsednik ustavnega sodišča in diplomat, pod čigar vodstvom je ustavno sodišče sprejelo vrsto kontroverznih potez, ki so jih z naklonjenostjo sprejeli predvsem na desnici. Že v preteklosti je presenečal s svojim javnim angažmajem, kar za sodnike na takšnih položajih, ki naj bi bili bolj zadržani glede izražanja mnenj, ni ravno običajno.

Jan Zobec – sopodpisnik vabila

Bobo

Za časa prve Janševe vlade je postal ustavni sodnik, funkcija pa mu poteče v začetku naslednjega leta. V preteklosti je v javnosti razburjal s kontroverznimi izjavami, očitali so mu tudi naklonjenost desnici. Njegov sin se je v preteklosti udeleževal zborovanj v podporo Janši.