Pakt v ozadju

Cerar in Janša tiha zaveznika

Matej Klarič
24. 9. 2016, 19.10
Posodobljeno: 9. 8. 2017, 10.00
Deli članek:

Dvakrat ta teden se je zgodilo, da so poslanci SDS priskočili na pomoč vladni SMC pri glasovanju v državnem zboru. Je mogoče, da se pred prihodnjimi volitvami napoveduje nova koalicija, ki bi jo sestavljali ti dve stranki?

Bobo
Ta teden je SDS presenetila s podporo zakonu o pogrebni dejavnosti, ki brez njene pomoči ne bi bil sprejet.

Že pred časom je v državnem zboru krožila informacija, da bi znali v SDS pri interpelaciji priskočiti na pomoč ministru za infrastrukturo Petru Gašperšiču, v kolikor bo njegov ministrski položaj ogrožen.

Razlogi za to naj bi se skrivali predvsem v tem, da je minister Gašperšič deloval tudi v skladu z interesi Slovenskih železnic, kjer so zaposleni številni člani in simpatizerji SDS, tudi na najvišjih položajih. Ker je Gašperšič zaradi svojega spornega ravnanja, ki je celo favoriziralo interese nemškega pristanišča, požel val neodobravanja celo v koalicijskih vrstah, je bilo njegovo preživetje na ministrskem stolčku pred jesenjo še vedno pod vprašajem. Zato naj bi poslanci SDS s svojo neprisotnostjo oziroma vzdržanostjo na seji omogočili njegovo ohranitev na položaju. Za interpelacijo je namreč potrebnih 46 glasov proti ministru, vzdržani ali na seji neprisotni poslanci pravzaprav podprejo ministra.

Podprli ministra

Vlada bo v poslanskih vrstah dobila dva nova, verjetno bolj poslušna poslanca.

Na glasovanju pa se je, čeprav položaj Gašperšiča ni bil ogrožen, zgodilo prav to. Poslanci SDS so bili vzdržani glede podpore ministru, čeprav so njegovemu delu nasprotovali celo nekateri iz koalicijskih vrst. Tako je celo poslanec vladne SMC Marko Ferluga glasoval za interpelacijo. Preostala zelo kritična poslanca iz iste stranke, Lilijana Kozlovič in Tilen Božič, pa sta ministra podprla. Kozlovičeva z glasovanjem proti interpelaciji, Božič pa z neudeležbo na seji. Morda prav zato, ker sta bila zdaj nagrajena z novima funkcijama, o čemer smo poročali že včeraj. Božič se je zaposlil kot državni sekretar na ministrstvu za finance, Kozlovičeva pa je postala generalna sekretarka vlade. Vlada pa bo v poslanskih vrstah dobila dva nova, verjetno bolj poslušna poslanca. Izpraznjeni mesti bosta sicer nadomestili Vlasta Počkaj in Teja Ljubič.   

Sprejeli sporen zakon

Še bolj presenetljiva tiha koalicija med strankama pa je nastala pri glasovanju o pogrebni dejavnosti. Zakonu so namreč razen obrtne zbornice, kjer si od tega obetajo koristi, nasprotovali Zveza potrošnikov Slovenije, največja upokojenska organizacija (ZDUS) in naposled tudi državni svet. Zato so morali v državnem zboru še enkrat glasovati. Zakon pa je tokrat potreboval 46 glasov. Ker so podporo zakonu v nasprotju s prvim glasovanjem odrekli v Desusu, se je obetalo, da bo zakon padel. Toda tudi tokrat je SDS, na presenečenje SD in Desusa, s svojimi glasovi presenetljivo priskočila na pomoč SMC in podprla zakon.

Tanko naj bi bil v krogu poslancev, s katerimi Janša ni najbolj zadovoljen.

Uporni Tanko

Kljub temu je proti zakonu glasoval vodja poslanske skupine Jože Tanko. Po svoje se je odločal že pri glasovanju o zakonu o partnerskih zvezah, kjer je glasoval za omenjeni zakon. Tanko naj bi bil v krogu poslancev, s katerimi Janša ni najbolj zadovoljen. Očital naj bi mu slabo vodenje poslanske skupine, ki sta jo že zapustila dva poslanca, kot smo že poročali, pa o odhodu razmišljajo še nekateri.  

Se obeta nova koalicija?

Očitno so interesi kapitala tisti, ki povezujejo dve trenutno največji parlamentarni stranki. Ti bi že v tem trenutku imeli v parlamentu udobno večino. Glede na to, da SDS z drugimi parlamentarnimi strankami skoraj ne more več v koalicijo, si s tem odpirajo tudi vrata za sodelovanje po prihodnjih volitvah. V SMC pa s tem sodelovanjem opozarjajo koalicijski partnerici, da lahko v primeru neposlušnosti njuno mesto zamenja opozicijska SDS. Vprašanje je samo, kako bi takšno potezo sprejeli volivci obeh strank. Vsaj del volivcev SMC nad tem gotovo ne bi bil navdušen, čeprav stranka zadnje čase presenetljivo pogosto nagovarja prav desni pol političnega prostora.