Kriza javnega zdravstva

Zdravniška zbornica priporoča tudi dvig prispevne stopnje

M.K./STA
22. 9. 2016, 19.10
Posodobljeno: 9. 8. 2017, 10.00
Deli članek:

Skupščina Zdravniške zbornice Slovenije je danes na izredni seji sprejela deklaracijo, ki prinaša priporočila zbornice za izhod javnega zdravstva iz krize. Med takojšnjimi ukrepi zbornica politiki svetuje tudi dvig prispevne stopnje za zdravstvo.

STA
Predsednik zdravniške zbornice Andrej Možina je poudaril, da zdravstvo brez dodatnih finančnih sredstev ne bo moglo iziti iz krize.

Pri srednjeročnih ukrepih pa so predlogi zbornice usmerjeni k sprejetju nove zakonodaje.

V zbornici ugotavljajo, da so razmere v zdravstvu že dalj časa zaostrene in se še poslabšujejo, kar se kaže v nezadovoljstvu bolnikov, zdravnikov in drugih zdravstvenih delavcev. "Razmere v zdravstvu se poslabšujejo, ukrepov in reforme pa ni," je opozoril predsednik zbornice Andrej Možina. Zdravniki po njegovih besedah zato vse težje opravljajo svoje glavno poslanstvo - zdravljenje bolnikov.

Ni opravičila za zamujanje z reformo zdravstva

Že ob sklicu izredne seje skupščine so v zbornici izrazili zaskrbljenost zaradi pojava tudi najhujših oblik nestrpnosti in agresije v zdravstvenih ustanovah. Takšno stanje po mnenju Možine terja takojšnjo poglobljeno razpravo o položaju zaposlenih v zdravstvu. Možina zato deklaracijo razume kot poziv k razumu, pogovoru in hitremu ukrepanju. Deklaracija po njegovih besedah politiki nedvoumno sporoča, da ni opravičila za desetletno zamujanje z reformo.

Z dvigom prispevne stopnje do denarja za dodatno zdravljenje bolnikov

Na vrhu seznama takojšnjih ukrepov, ki jih zbornica zagovarja v deklaraciji, je dvig prispevne stopnje za zdravstvo, ki bi zagotovil denar za dodatno zdravljenje bolnikov. Sledi mu poziv k premestitvi določb o najdaljših čakalnih dobah iz zakona o pacientovih pravicah v zakon o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju z namenom, da se Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) trajno zaveže k ustreznemu načrtovanju finančnih sredstev.

Možina je poudaril, da zdravstvo brez dodatnih finančnih sredstev ne bo moglo iziti iz krize, saj je že preveč sestradano. Potrebo po dodatnem denarju za zdravstvo je izpostavil tudi predsednik zbornične skupščine Marko Bitenc in se zavzel za dvig prispevne stopnje. Ali bi dvig veljal tako za delodajalce kot delojemalce, bo po njegovih besedah morala odločiti politika. V. d. generalnega direktorja ZZZS Marjan Sušelj pa je ocenil, da bi za začetek zadoščalo, če bi postopno v zdravstvo vrnili vire, ki so šli iz proračuna zdravstvenega zavarovanja v integralni proračun.

Ministrica prisluhnila predlogom

Ministrica za zdravje Milojka Kolar Celarc je v izjavi za medije dejala, da je na sejo zbornične skupščine prišla predvsem zato, da prisluhne širšemu krogu zdravnikov. Pojasnila je, da ne zavrača predloga za dvig prispevne stopnje, saj predstavlja eno od možnih poti do dolgoročno stabilnega financiranja zdravstva. Ob tem je poudarila, da je zdravstvena blagajna lani za znanstveno-raziskovalno delo, pripravništvo in sekundariat plačala 103,5 milijona evrov. "Zadeva je morebiti celo ustavno sporna, saj gre za izdatek, ki bi ga morali plačati iz državnega proračuna," je opozorila.

Na področjih, kjer ZZZS financira realizacijo vseh programov, zbornica poziva k ukrepom za povečanje dostopnosti do diagnostike in terapij v okviru izvajalcev javne zdravstvene službe: državnih oziroma občinskih in zasebnih. Zbornica kot ukrep za izboljšanje dostopnosti do opreme in storitev predlaga tudi stalno vpeljevanje sistemskih vzpodbud za ohranjanje in razvoj državnega in zasebnega dela izvajalcev. Prav slaba dostopnost po mnenju zbornice vodi v privatizacijo najslabše vrste.

Priprava nove zakonodaje

V deklaraciji zdravniška zbornica predlaga tudi srednjeročne ukrepe, med katerimi prednjači poziv k pripravi nove zakonodaje po področjih. Zbornica se zavzema za popolnoma nove zakone o zdravstvenem zavarovanju, o zdravstveni dejavnosti in o zdravstvenem varstvu. Zavzema se za povečanje odgovornosti in pooblastil vodstev bolnišnic ter okrepitev nadzora, zdravnike pa naj bi se izvzelo iz zdajšnjega sistema javnih uslužbencev. Opozarja tudi na potrebo po ustrezni zakonodaji za poklice farmacevta, medicinske sestre, fizioterapevta, delovnega terapevta in babice.

Zbornica ne podpira ohranjanja univerzalne košarice, ki jo obljublja Kolar Celarčeva, ampak bi košarico razdelila na pomembnejša in manj pomembna zdravljenja. Najprej bi bi bilo treba po besedah Možine zavarovati kompleksno medicino, ki pomaga najbolj bolnim, urgenco, preventivo in javno zdravje.

Kritika zdravstvene politike

Deklaracija je kritična do zdravstvene politike. Po mnenju Bitenca nobeden od zakonov, ki so trenutno v pripravi za obravnavo ali v obravnavi, ne bo mogel odpraviti krize v zdravstvu. Vsi pokazatelji potrjujejo, da je ključni problem javnega zdravstva finančna podhranjenost, ob neustreznem upravljanju zdravstvenega sistema pa se negativni učinki še povečujejo, navaja deklaracija. V Sloveniji, ki se uvršča med razvitejše države, po mnenju zbornice ni nobenega pravega razloga, da državljani ne bi bili deležni pravočasne in kakovostne zdravstvene oskrbe.

Z minuto molka v spomin na umorjenega zdravnika

Skupščinski poslanci in drugi udeleženci današnje izredne seje so se z minuto molka spomnili v izolski bolnišnici umorjenega zdravnika Luisa Guillerma Martineza Bustamanteja. Skupščina je sicer najvišji organ zdravniške zbornice z 90 neposredno izvoljenimi poslanci, ki regijsko pokrivajo zdravništvo po Sloveniji. Gre za odločevalsko telo in kot tako predstavlja vse slovenske zdravnike in zobozdravnike, zaposlene v javnih zavodih in zasebnike.