Strokovnjaka pojasnjujeta

Po nedavnem potresu: kako varna je krška nuklearka in ali bi nas moralo skrbeti

Jurij Pajk
21. 9. 2016, 10.51
Posodobljeno: 9. 8. 2017, 10.00
Deli članek:

Pred tednom dni smo poročali o potresnem sunku 40 kilometrov vzhodno od Ljubljane.

Bobo
Jedrska elektrarna Krško je pripravljena na potres in tudi na vse druge naravne nevarnosti.

Potresi v letu 2014, Agencija RS za okolje
Potresne opazovalnice in akcelerografi Urada za seizmologijo in geologijo leta 2014.

Na Dolenjskem so se pred tednom dni zatresla tla. Potresni sunek, čigar žarišče je bilo v bližini Trebnjega, je bil šibek. Čutili so ga posamezni prebivalci Tihaboja in Trebnjega. Preliminarno ocenjena magnituda potresa je bila 1,6, intenziteta potresa v širšem nadžariščnem območju pa ni presegla 3. stopnje po evropski potresni lestvici.

Japonska jedrska katastrofa

Spomin na jedrsko katastrofo v japonski elektrarni Fukušima-Daiči je še kako živ. Zgodilo se je 11. marca 2011, ko je celoten obrat po potresu z magnitudo okoli 9,0 poplavil 15-metrski cunami, vključno z nizko ležečimi generatorji in električnimi stikali v kleti reaktorja. Reaktorji 1, 2 in 3 so dosegli popolno stopitev. Sledila je vodikova eksplozija, ki je uničila zgornji del stavbe pri reaktorjih 1, 3 in 4. Voda, namenjena ohlajevanju, je začela iztekati – začele so se pregrevati jedrske palice, sledila je evakuacija. Zaradi poplavljene radioaktivne vode so delavci v kletne prostore lahko vstopili šele 5. maja. Meritve so pokazale sledi radioaktivnega sevanja na območju, ki je bilo od elektrarne oddaljeno približno 50 kilometrov. Kot je bilo ugotovljeno, so bili izpusti primerljivi s tistimi iz Černobila leta 1986.

Vsak strah je odveč

Nuklearna elektrarna Krško (NEK) je jedrsko srce Slovenije. Ko so se torej na Dolenjskem zatresla tla, je marsikoga zaskrbelo. Odgovori na vprašanja, ki smo jih naslovili na Upravo Republike Slovenije za jedrsko varnost in neposredno na NEK, bodo pokazali, da je vsak strah odveč.

Sredin potres na delovanje nuklearke ni vplival. »Nobeden od šibkih potresov, o katerih je na podlagi podatkov iz mreže potresnih opazovalnic poročala Agencija RS za okolje pretekli teden, ni vplival na delovanje Nuklearne elektrarne Krško,« nam je povedala Ida Novak Jerele, ki skrbi za odnose z javnostmi.

Bobo

Prestala bi marsikaj

Kako veliko tveganje pa predstavljajo potresi? »V NEK vrednotimo tveganja z verjetnostnimi varnostnimi analizami. Iz teh izhaja, da prevladujejo tri glavne skupine dogodkov, ki prispevajo dominantni del tveganja (skupaj okoli 78 %), in sicer: notranji začetni dogodki, ki predstavljajo verjetnost nedelovanja varnostnih in ostalih pomembnih sistemov v NEK (cca 27 %), notranji požari, ki zajemajo morebitne požare v pomembnih prostorih znotraj objekta, kjer je nameščena varnostna in ostala pomembna oprema (cca 27 %) in kot tretji zunanji dogodki kot so potresi, poplave, tornadi, .. (skupaj cca 30 %; pri čemer ima največji del potresna nevarnost – cca 24 %).« Andrej Stritar, direktor Uprave RS za jedrsko varnost pa je odgovoril, da je potres »poglavitna naravna grožnja, ki jo pričakujemo v Krški kotlini in se nanjo pripravljamo. Poleg tega pa je NEK pripravljena tudi na vse druge naravne nevarnosti, ki lahko doletijo to lokacijo: poplave, zelo slabo vreme, žled, industrijske nesreče v bližini in podobno«.

»Nuklearna Elektrarna Krško je grajena potresno odporno,« je pojasnila Novak Jereletova. »Objekti in sistemi elektrarne so konstrukcijsko zasnovani tako, da zagotavljajo integriteto primarnega hladilnega kroga, zadrževalnega hrama in vseh varnostnih sistemov tudi med in po najmočnejših pričakovanih potresih v tej regiji. Potresna odpornost NEK daleč presega obremenitve, ki izhajajo iz dosedanjih potresov v regiji in bistveno presegajo zahteve, ki veljajo za klasične zgradbe.

V primeru zelo močnega potresa ali drugega naravnega ali drugega izrednega dogodka, ki bi ogrozil varnost obratovanja elektrarne, bi obratovalno osebje v skladu s postopki NEK zaustavilo elektrarno. Aktiviral bi se načrt zaščite in reševanja ter razglasila primerna stopnja nevarnosti, ki se sporoči na regijski center za obveščanje v Brežicah, center obveščanja Republike Slovenije v Ljubljani in Upravo Republike Slovenije za jedrsko varnost. O stanju elektrarne bi NEK sproti obveščala tudi javnost. Načrt zaščite in reševanja vključuje aktiviranje državnih organov civilne zaščite in reševanja na lokalnem nivoju. Ta načrt predvideva tudi obveščanje okoliškega prebivalstva o potrebnih ukrepih, ki lahko zajemajo umik v zaprte prostore – zaklanjanje, preventivno zaužitje tablet kalijevega jodida in kot najvišjo stopnjo ukrepanja tudi preventivno evakuacijo prebivalstva v krogu 3 kilometrov okrog NEK.

V okviru posodobitev, ki predstavljajo višjo raven jedrske varnosti, v NEK poteka druga od treh faz Programa nadgradnje varnosti, ki izhaja iz obratovalnih izkušenj jedrske industrije po dogodkih na Japonskem leta 2011 in spreminjajočih se razmer v okolju ter je zahteva domače zakonodaje in evropske prakse. Obseg programa opredeljujejo razširjeni projektni pogoji, ki določajo kombinacije naravnih in drugih nesreč, ki so bolj zahtevne, kot so bile upoštevane ob projektiranju NEK. Izvedene posodobitve bodo zagotovile še dodatno odpornost elektrarne na naravne in druge malo verjetne izredne dogodke.«

Bobo

Tudi Stritar nam je pojasnil, da bi elektrarna zdržala najmočnejši sunek, ki bi bil možen na njeni lokaciji – celo takšnega, ki je leta 1511 z magnitudo 7,90 zatresel Idrijo. Torej najmočnejši potres v bližini Krškega, ki je leta 1917 zatresel Brežice z magnitudo 5,7, ne bi predstavljal nevarnosti. »Z veliko verjetnostjo lahko trdimo, da bi ga elektrarna prestala brez posledic za varnost in s tem za okolje. Elektrarna bi se glede na veljavne postopke zaustavila in izvedle bi se vse potrebne preveritve in testiranja pred ponovnim zagonom,« je pojasnila Ida Novak Jerele.

Ko smo jo pobarali, kako močne potresne sunke bi vzdržala elektrarna, je dejala, da Nek zaradi izjemno robustne konstrukcijske zasnove prenese »potresne obremenitve, ki so primerljive s potresom, ki bi na prostem površju povzročil maksimalni pospešek 0,6 g (pri čemer je g zemeljski pospešek). Zaradi varnostnih faktorjev, ki so bili upoštevani pri projektiranju NEK, pa je dejanski pospešek, ki ga NEK lahko prenese, še veliko večji. V EU stresnih testih je bila ta vrednost ocenjena na 0,8 – 0,9 g.« Pojasnila je še, da ima Nek svoj sistem seizmične instrumentacije, ki v primeru potresa obvesti osebje v glavni komandni sobi. »V skladu s postopki se ob močnejših potresih elektrarna preventivno zaustavi. Poleg tega imamo v Sloveniji mrežo seizmičnih opazovalnic, ki so povezane v državno mrežo. Ena izmed teh je na lokaciji NEK, nekaj pa jih je v njeni okolici.«

Oba smo povprašali, kolikšna je verjetnost za hujše nesreče, ki bi bile posledice kakšne naravne nesreče. »Verjetnost za hujše nesreče, ki bi bile posledica kakšne naravne ali druge nesreče je zelo majhna. Kljub temu odgovorno upravljanje jedrske elektrarne in upoštevanje varnostnih predpisov zahteva, da načrtujemo in vzdržujemo pripravljenost za zaščito tudi za tak primer. Zaščitni ukrepi so opredeljeni v Načrtih zaščite in reševanja ob jedrski ali radiološki nesreči, ki so izdelani in usklajeni na ravni elektrarne, lokalne skupnosti, regij ter države. Ker je uspešnost načrtov v veliki meri odvisna od dobre organiziranosti, usposobljenosti in odgovornega ravnanja vseh, jih posodabljamo na podlagi strokovnih spoznanj ter preizkušamo z urjenji in vajami.

Magnituda potresa predstavlja računsko mero za jakost potresov na osnovi sproščene energije in se v splošnem ne uporablja neposredno za merjenje potresne kapacitete objektov. Direktna povezava maksimalnega pospeška tal z magnitudo ni mogoča. Na primer, potresni sunek v Fukushimi, ob katerem je ostala jedrska elektrarna nepoškodovana (v primeru Fukušime je bil glavni vzrok za jedrsko nesrečo cunami in ne neposredno potres), je imel magnitudo 9, maksimalni pospešek tal na elektrarni pa je znašal med 0,3 – 0,5 g, kar je manj od potresne odpornosti NEK,« so nam pojasnili v NEK-u, Stritar pa je dodal, da »verjetnost najhujše nesreče ocenjujemo na manj kot enkrat na 50.000 let.«

Reuters
Bazena prvega in tretjega reaktorja v Fukušimi sta bila leta 2011 uničena.

Če bi v grlo tekla voda

Če pa bi po kakšnem domala fantazijskem scenariju že morali hitro ukrepati, bi za zaustavitev elektrarne potrebovali le nekaj sekund.

»Za samodejno ali ročno zaustavitev elektrarne je potrebnih nekaj sekund – to je čas, ki je potreben za spuščanje kontrolnih palic, ki absorbirajo termične nevtrone, v sredico reaktorja in zaustavitev verižne reakcije,« je pojasnila Novak Jereletova. Stritar pa je dodal, da kleč ni v hitrosti zaustavitve. »Problem jedrskih elektrarn je, da s prenehanjem cepitve atomskih jeder elektrarna še ni v varnem stanju. Tudi po tem se reaktor greje zaradi tako imenovane zaostale toplote. Velik izziv je zagotavljati ohlajanje takega reaktorja v vseh razmerah, torej tudi po potresu. Kar pomeni, da morajo v takem primeru delovati vsi zasilni hladilni sistemi, ki jih v ta namen vzdržujemo. Vsi sistemi so zgrajeni tako, da bodo zagotavljali dovolj varnosti v takih primerih.«