DOMA IN PO SVETU

Iz Žužemberka med zvezde Hollywooda

Rok Nose
26. 8. 2016, 06.55
Posodobljeno: 9. 8. 2017, 10.00
Deli članek:

Suhokrajinčani negujejo spomin na svoje rojake, ki so ime Suhe krajine ponesli v svet in v njem pustili pečat. V Žužemberku so lani odprli celo Spominski park znanih Suhokranjcev, v katerem na spominski plošči med 37 imeni najdemo tudi Rozalijo Sršen oziroma Zallo Zarana.

Svet24
Njen največji uspeh je bil nastop v filmu The Show režiserja Toda Browninga.

Rozalija je na svet prijokala 16. julija 1897. Oče Matija je bil sodni pisar v avstrijski državni upravi, mati Rozalija pa je bila doma iz Sadinje vasi. Ko je bila Rozalija stara tri leta, so se preselili v Vipavo, nato se je vsa družina, imela je dve sestri in enega polbrata, preselila v Ljubljano, kamor je bil njen oče premeščen kot davčni uradnik. Med prvo svetovno vojno se je družina znova preselila, tokrat v Kranj, a Rozalija ni šla z njimi, ampak s prijateljico v Ameriko.

Magda Kastelic Hočevar, upokojena učiteljica:

Zalli Zarana vloge krhkih deklet niso dišale. Želela si je vlogo spletkarke, potuhnjene ciganke, indijske vampirke, apaške kraljične ali perverzne čudakinje.

Na začetku spala kar na ulici

Najprej se je napotila k teti v San Francisco. Obiskovala je večerno šolo in se poleg jezika učila tudi tipkanja na pisalni stroj, knjigovodstva in drugih predmetov, ki bi jih potrebovala v trgovski stroki. A ugotovila je, da jo veliko bolj kot v trgovske vode vleče h gledališču in filmu, ki se je prav tedaj začel razvijati. Njena želja, da bi igrala v filmih, je bila tako močna, da je konec leta 1917 v odšla v Los Angeles, središče ameriške filmske industrije. »Začela je na dnu. Včasih je kot brezdomka spala kar na ulici. A imela je neverjeten pogum in željo, da uspe v Hollywoodu,« pripoveduje upokojena učiteljica Magda Kastelic Hočevar, ki raziskuje Rozalijino življenje.

Svet24
Rozalija Sršen je v Ameriko odpotovala pri komaj šestnajstih letih.

V Hollywoodu je hodila od režiserja do režiserja, da bi dobila vlogo, medtem pa je igrala tudi v gledališču. Ko je v iskanju vloge že skoraj obupala, je po dolgotrajnem naporu leta 1918 končno le dobila prvo ponudbo. Dobila je manjšo vlogo španske plesalke. »Čeprav je nekaj zaslužila, ni zapravljala. V pismu domov je zapisala, naj ne zapravljajo po nepotrebnem, ker denar tudi sama težko zasluži. Kot je še zapisala, je včasih plesala tako dolgo, da ji je že kri špricala izza nohtov,« pove Kastelic Hočevarjeva.

Leta 2017 bo 120 let od njenega rojstva, zato nameravajo na njeni rojstni hiši postaviti spominsko ploščo.

V domovino se je vrnila samo enkrat

Leta 1919 ji je zaradi preutrujenosti od neprestanega snemanja padla odpornost. Zbolela je za špansko gripo, ki je za nekaj časa prekinila njeno igralsko kariero. Zdravniki so ji priporočili spremembo klime, zato se je leta 1920 vrnila v domovino k staršem. A ni dolgo zdržala doma. Po nekaj mesecih je odšla nazaj v Kalifornijo, od koder se ni več vrnila v domovino.

Nastopila v dvajsetih filmih

Po vrnitvi v ZDA je spremenila svoje rojstno ime v Zalla Zarana. Sprejela je ponudbo velikega dnevnika Los Angeles Examiner in bila nekaj mesecev model za ženske obleke; pozirala je tudi slikarjem in ilustratorjem. Na začetku svoje igralske poti je delala kot statistka v kavbojskih filmih Williama S. Harta. Leta 1921 je dobila prvo pomembnejšo vlogo v serijskem filmu Kolo sreče. Kot eksotična dama izpod Alp je od hollywoodskih začetkov leta 1918 nastopila v 20 filmih. Na vrhuncu kariere so o njej pisali mnogi časopisi, tako doma kot na tujem. Kljub majhnim vlogam je Zalla Zarana doživela Hollywood v razcvetu nemega filma. 

Ne bo odšla v pozabo

Letos so ob koncu Trških dnevov v Kulturno umetniškem društvu Žužemberk pripravili že deveto spominsko uro in natisnili zloženko s podatki o slavni rojakinji. Njeno pot je pred desetletjem začela raziskovati danes upokojena učiteljica Magda Kastelic Hočevar, ki je z učiteljsko kolegico Natašo Škrbe in tremi učenkami pred leti o njej napisala raziskovalno nalogo. Veliko informacij je dobila od prapranečakinje Rozalijinega polbrata Irene Melan, z dekliškim priimkom Tinta, ki živi v Italiji.

Ob pojavu zvočnega filma je prenehala

Kupila si je vilo z belimi stebrički na Fuller Avenue. Sama je skrbela za trato pred hišo, zalivala in obrezovala rože in cvetlične grme ter skrbela za urejenost njene okolice. Včasih je tudi pospravljala, kuhala in pomivala, prala in likala kot prava kmečka gospodinja, čeprav je imela svojo služkinjo.

Zalla Zarana je bila zvezda nemega filma, ko se je v Hollywoodu začelo novo obdobje zvočnega filma, pa je prekinila svojo igralsko dejavnost, ker se ni prilagodila novim pogojem igranja, ki so od igralk zahtevali čisto drugačno interpretacijo. Umaknila se je iz filmskega sveta, a Hollywooda ni zapustila. V začetku 30. let prejšnjega stoletja se je poročila z bogatim ameriškim trgovcem z železnino Teom Lohmanom, ki se je po poroki preselil k njej. Skupaj sta živela do leta 1944, ko je Teo umrl.

Zalla se ni nikoli več poročila in v svoji vili na Fuller Avenue je živela do svoje smrti, 12. julija 1967. Ker potomcev ni imela, je vse svoje premoženje zapustila sorodnikom.