»NAPAČNO VREDNOTENJE«

Tretja razvojna os

Luka Tetičkovič
26. 7. 2016, 07.12
Posodobljeno: 9. 8. 2017, 10.00
Deli članek:

Mestna občina Velenje vztraja pri načrtu trase 3. razvojne osi, ki bi povezovala Velenje in Šentrupert. Ostale občine, vključno s Celjem, temu nasprotujejo kot nerazumnemu predlogu, saj bi trasa Velenje v nasprotju s strategijo prostorskega razvoja Slovenije povezovala izključno z Ljubljano. Kaj se preigrava v ozadju?

STA
Jeriha opozarja na »napake«, ki so zgodile pri študiji prometnega toka.

Skoraj deset let se že vleče saga o tretji razvojni osi, ki v anale prehaja kot pregovorna nesposobnost države, da z izgradnjo potrebne infrastrukture zapostavljeni koroški regiji zagotovi enake možnosti gospodarskega razvoja.

Zdaj ko so odločitve že padle, pa se zatika pri končni določitvi primerne trase za priključek 3. razvojne osi na obstoječo avtocesto A1. Favorita ostajata trasa F2-2, ki poteka od Velenja do Šentruperta, in trasa F6, ki bi nastala s širitvijo obstoječe magistralne ceste med Velenjem in Arjo vasjo.

Velenje zagovarja traso, ki ji nasprotuje praktično celotna stroka in vse okoliške občine.

Pri tem trasa F2-2 predvideva izgradnjo treh predorov, njena cena se giblje pri 312 milijonih evrov, čas gradnje pa bi se zaradi tega podaljšal na štiri leta. Končana bi torej bila šele leta 2021.

Kljub temu jo kot najrazumnejšo izbiro vidi podžupan Mestne občine Velenje (MOV) Peter Dermol, ki trdi, da bi vse ostale trase imele negativen vpliv na regijsko gospodarstvo. »Vemo, da vse ostale trase niso tako daleč dodelane, če bi ubrali kakšno drugo, bi izgubili še nekaj let, česar pa si ne moremo privoščiti,« vztraja Dermol.

To sicer ni res, saj je trasa F6 po mnenju Razvojnega centra planiranje Celje primernejša kot trasa F2-2, njena gradnja pa bi trajala zgolj poldrugo leto, saj na njej ni treh predorov. Primerno nižja bi bila tudi cena – 98 milijonov evrov. Trasa F2 ob tem ni zadovoljiva z razvojno-urbanističnega vidika, so tudi navedli na posvetu o tretji razvojni osi konec maja. Župan Mestne občine Celje (MOC) Bojan Šrot je pozval k ponovnemu premisleku, saj da je varianta F6 izpadla po krivici zaradi »napačnega vrednotenja«.

Urban Jeriha, strokovni sodelavec CI Braslovče:

 »Pripravljavec študije kljub pozivom k razumu vztraja, da bi zgradili hitro cesto drugje kot tam, kjer je promet.«

»Napačno vrednotenje«

»Napačno vrednotenje« pojasni strokovni sodelavec Civilne iniciative Braslovče Urban Jeriha. Mlad arhitekt na vsako naše vprašanje odgovori s sklicevanjem na določeno študijo in pri tem ne pušča dvoma, da je z dejstvi dodobra seznanjen. Trdi, da so traso F2 izbrali na podlagi študije vrednotenja iz leta 2007. Trasi F2 in F6 sta bili v njej sicer ocenjeni zelo enakovredno, a je za pičli 2 točki zmagala prva.

Oskar Klobučar
Napačno vrednotenje prometnega toka.

Do tega rezultata so prišli v študiji vrednotenja podjetja Omega consult, ki jo je naročilo Ministrstvo za okolje in prostor (MOP). »Pripravljavec (MOP, z DARS) ve, da so bile v študiji vrednotenja narejene napake. Ve, da je imela prometna študija napake, ki so vodile k napačnim sklepom. Ve, da bo cesta Arja vas–Velenje potrebna kot štiripasovnica. A kljub pozivom k razumu vztraja, da bi zgradili hitro cesto drugje kot tam, kjer je promet,« je kritičen Jeriha.

DARS: »Dva različna obraza« študije

Da ima študija »dva različna obraza«, leta 2014 uradno ugotovi tudi DARS in o tem obvesti MOP. Prvo »napako« so avtorji zagrešili pri oceni števila delovnih mest v Celju. Matematični model so namreč zasnovali na podatku, da je v Celju »14.954 delovnih mest in ne okoli 28.000, kolikor jih je res,« piše DARS.

STA
Koordinator skupine za 3. razvojno os Škarja trdi, da ima Velenje interes se odpirati proti zahodu.

Povedano drugače: Celje se zaradi te »napake« ni obravnavalo kot regionalni center, h kateremu gravitira promet – promet mora torej prav nasprotno gravitirati na zahod – v smer Ljubljane, kamor vodi trasa F2-2, ki jo ognjevito zagovarjajo na velenjski občini.

Druga »napaka« le delno korenini v tem, da je bila študija narejena eno leto pred svetovno gospodarsko krizo 2008. »Na območju severno od Velenja je bila za leto 2035 predvidena rast (prometa), ki bi jo lahko označili za normalno v predkriznem obdobju,« ugotavlja DARS. Zaplete se pri območju južno od Velenja, kjer je bila »predvidena enkrat večja rast (prometa) kot severno od tega mesta, kar je zelo nenavadno. Kaj takega bi se lahko zgodilo le v primeru, če bi v Velenju zgradili še eno tovarno Gorenja, hkrati pa bi naselje Šempeter naraslo na vsaj 30.000 prebivalcev, kar se pa seveda ne bo zgodilo.«

»Tako je razmeroma pomembnejša izpadla trasa iz smeri Velenja v smer Ljubljane,« si to serijo napak razlaga Jeriha.

Kakšni so interesi Velenja?

Med svojo preiskavo smo naleteli tudi na zvočni posnetek Bojana Škarje, ki se na njem predstavi kot koordinator velenjskega medobčinskega odbora. Trdi, da so interesi Velenja glede Celja minimalni. »Interes Velenja je čim prej priti v prestolnico in na jug in tudi na zahod.«

STA
Državljani bomo preplačali avtocesto, ki je ne bo nihče uporabljal. Večina prometa bo ostala na magistralki Arja vas–Velenje.

To delno pojasni, zakaj samo MOV zagovarja traso F2-2, ki ji sicer nasprotuje praktično celotna stroka in vse okoliške občine. Avtentičnost izjave smo seveda preverjali na MOV, kjer pa so nas preusmerili k Škarji, ki da je član odbora za 3. razvojno os. Škarja trdi, da ta odbor ne deluje več in da ne more govoriti v imenu MOV. Slednji nam svojih interesov sicer niso razkrili.

O morebitni banalnosti interesov pa je že leta 2011 pisal Dnevnik. Vplivna velenjska podjetnika Tomaž Ročnik in Stanislav Sovič sta namreč leta 2008 tik po določitvi trase F2 kupila zemljišča, prek katerih se bo prav ta priključila na nadaljevanje avtoceste do Slovenj Gradca. Priključek F6 namreč ne bi potekal prek teh zemljišč. Država je za odkupe in odškodnine na tem odseku rezervirala 16 milijonov evrov. V čigavem žepu bo ta denar končal, je zdaj odvisno od »velenjskih interesov

Državljani pa bomo preplačali avtocesto, ki bo samevala, medtem ko se bo večina potniškega in tovornega prometa še naprej valila po stari magistralki.