Evropsko sodišče je leta 2013, potem ko so se nanj obrnila nemška sodišča, razsodilo, da morajo zavarovalnice v primeru, ko zavarovanci niso bili na primeren način seznanjeni z vsemi pogoji življenjskih zavarovanj z naložbeno komponento, zavarovancem omogočiti prekinitev zavarovanj in vračilo vplačanih premij.
Milijardne odškodnine
V Avstriji in Nemčiji je sodba povzročila velik preplah. Če bi se prekinile vse sklenjene pogodbe, bi to za posamezne zavarovalnice pomenilo konec poslovanja, saj se v najslabšem primeru lahko zgodi, da bodo morale nemške zavarovalnice vrniti celo 400 milijard evrov, avstrijske pa 200 milijard, saj sodba zajema zavarovanja, sklenjena med letoma 1994 in 2012.
Ker gre za zneske, ki bi lahko temeljito pretresli ne samo zavarovalniški sektor, ampak celotno finančno industrijo, strokovnjaki ocenjujejo, da bo EU k tej problematiki pristopila pragmatično in bodisi omejila časovno obdobje, za katero bodo možna povračila, bodisi zneske ali pa določila daljše časovno obdobje za vračanje.
Dokazati bodo morale zavarovalnice
Tisti, ki menijo, da so bili s strani zavarovalnic ob sklenitvi pogodb zavedeni oziroma pomanjkljivo informirani, bodo morali na sodišču vložiti tožbo, zaradi precedensa, ki ga je postavilo Evropsko sodišče, pa bodo morale zdaj zavarovalnice dokazovati, da so storile vse, da so bila zavarovancu jasna vsa tveganja, ki jih je s podpisom pogodbe sprejel.
Posebej problematična so zavarovanja, ki so jih sklenili zavarovalni posredniki na domu zavarovanca. V takih primerih je ustaljena praksa, da so splošne pogoje poslovanja zavarovanci prejeli naknadno, šele po podpisu pogodbe. Tako bodo v primeru morebitnih tožb morale zavarovalnice dokazati, da so njihovi zastopniki res podali vse potrebne informacije na predpisan način. Tako dokazovanje bo sila problematično, saj zavarovalnice zapisov o tem, kako so potekali razgovori, večinoma nimajo.
Skupinske tožbe
V Avstriji so se na trgu že pojavili finančnopravni svetovalci, ki pozivajo k oblikovanju skupinskih tožb, ki bi zavarovancem na sodišču lahko prinesle več uspeha v boju s finančno močnejšimi zavarovalnicami. Ker je kar nekaj Slovencev, ki so naložbena življenjska zavarovanja sklenili v Avstriji, so se tovrstni finančnopravni strokovnjaki pojavili tudi pri nas. A tudi oni ne delajo zastonj in za posredovanje pri tožbah želijo precej visok honorar.
V Sloveniji brez strahu
Slovenskim zavarovalnicam si zaradi tožbe Evropskega sodišča trenutno še ni treba beliti glave, saj se je večina primerov na sodišču, kjer so zavarovanci poskušali dokazati, da so bili zavedeni, končala v njihov prid. Naložbena življenjska zavarovanja so se v Sloveniji začela tržiti precej pozno, šele po vstopu v EU, od leta 2011 pa je večina zavarovalnic zavarovancem dala v podpis tudi izjavo, s katero potrjujejo, da so bili na primeren in razumljiv način seznanjeni z vsemi riziki. Poleg tega naj bi bili slovenski zavarovanci, čeprav tistih, ki se počutijo opeharjene, ni malo, precej pasivni.
***Poudarek: V Sloveniji se je na sodiščih znašlo le nekaj posameznih primerov. Številka: 400 milijard evrov bi po najbolj črnem scenariju zavarovancem morale vrniti nemške zavarovalnice.***
