Blokada vlade

So akcije delavcev migrantov le krinka?

Luka Tetičkovič
29. 4. 2016, 20.17
Posodobljeno: 9. 8. 2017, 09.59
Deli članek:

Predstavniki Sindikata delavcev migrantov Slovenije (SDMS) so v DZ vložili referendumske pobude še za tri zakone, sprejete prejšnji teden. Gre za novelo pomorskega zakonika, zakon o partnerski zvezi in zakon o varstvu pred diskriminacijo.

STA
Robert Ivec, predsednik SDSM: "V 25 letih vladanja je politikom uspelo državo spremeniti v 'banana republiko'."

Sindikat SDMS je z referendumskimi pobudami začel kot s taktiko pritiska na vlado, s katero so želeli doseči svojo pravico glede dvojne dohodninske obdavčitve. "Državljansko nepokorščino smo spočetka izvajali, da smo pokazali na svoje težave. Zdaj gre za splošne težave," pojasnjuje predsednik SDMS Martin Ivec. Nadaljuje, da bodo kot državljani "vsak zakon preverili, ga preučili, in če bomo videli, da je spisan dvoumno v škodo državljanov ali v zmanjševanje pravic, bomo ukrepali in dali pobudo."

Na naše vprašanje, ali to pomeni, da so prešli v splošni politični aktivizem, je odgovoril nikalno. Gre za "državljanski aktivizem", je poudaril. "To nima zveze z našo problematiko," trdi Ivec, pri čemer ima v mislih problematiko dvojnega obdavčevanja dnevnih delavcev v Avstriji. "Ravno zato, ker kot državljani nismo bili aktivni, so se lahko takšni zakoni sprejemali. Slej ko prej bodo tudi drugi ljudje izkusili to, kar smo morali izkusiti mi. Rekli smo, da imamo dovolj."

STA
Poslanec Čuš pravi, da ti ljudje na nepravične zadeve opozarjajo že deset let.

Nasprotujejo diskriminatornim zakonom

"Vsebinske kritike zakonov smo podali na facebooku," se je glasil Ivčev odgovor, kakšne so njihove kritike šestih zakonov, glede katerih so sprožili referendumsko pobudo. "Ljudstvo je to na referendumu zavrnilo," pa je odgovoril glede konkretnega zakona o partnerski zvezi (ZPZ), ki ga je državni zbor sprejel kot popravek diskriminacije istospolno usmerjenih, potem ko je pristojen zakon padel na decembrskem referendumu. Sprejemu ZPZ sta v državnem zboru sicer nasprotovali le stranki NSi in SDS. Prva iz razloga, da bi bilo treba te pravice urediti v posebnem zakonu, druga pa je ponujala podoben argument kot Ivec – to je teptanje volje volivcev.

"Ni naključje"

Za mnenje smo se obrnili na poslanca SDS Andreja Čuša, ki sklepa, da "gre za skupino ljudi, ki na nepravične zadeve v slovenski zakonodaji opozarja že deset let." Pri tem upa, da bodo dosegli svoj namen in da jih pri tem ne "izkoristijo kakšne interesne skupine".

Na vprašanje, ali se mu zdi, da imajo vsaj glede ZPZ podobne argumente kot stranka SDS, je odgovoril, da to sicer ni nobeno naključje. "Ni pa tukaj šlo za nič načrtnega, v ozadju ni politike. Preostanek civilne družbe, ki je bil v preteklosti izpostavljen med referendumom, se pri tej pobudi namreč ni aktiviral," je še poudaril Čuš.

"Državljani nismo banane"

Ivec nas je opozoril, da ima po ustavi oblast v Sloveniji ljudstvo in ne politika. "V 25 letih vladanja je politikom uspelo državo spremeniti v 'banana republiko'. To pa še ne pomeni, da smo tudi državljani postali banane, da se jih lahko lupi," je zapisal.