Še vedno razburjajo ugotovitve Finančne uprave RS o številnih nepravilnostih, izkoriščanju delavcev in številnih kršitvah delovne zakonodaje v Marof Tradu, poslovalnici podjetja v GGP. Gre za zapleten in kompleksen preplet podjetij, pri katerih so bili zaposleni. Delavci, tisti, ki se jim je godila krivica, so bili v večini tujci, ki so v Slovenijo prišli služit vsakdanji kruh za svoje družine, a so za osnovno preživetje žal morali trpeti hude muke.

DINAMIČNO PREZAPOSLOVANJE

Kako je mogoče, da nekdo kar pet let dela v nekem podjetju brez plačilne liste, brez plačanih prispevkov in celo brez pogodbe o zaposlitvi? Kako je mogoče, da se vrsto let kršijo osnovne človekove pravice, pa tega nihče ne opazi? Kako je mogoče, da se takšnim delodajalcem vrsto let piše kazni, pa to ne zaleže in še naprej s priseljenimi delavci ravnajo kot s sužnji? In ne nazadnje, kako je mogoče, da je med volilno kampanjo v podjetju delal celo predsednik republike Borut Pahor, pa nič od naštetega ni opazil, niti mu o tej problematiki nihče ni črhnil niti besede? Vsa ta vprašanja se postavljajo zadnje dni, a kaj ko samo spraševanje ne reši nobenega problema. Glavna težava, kot je pojasnil Peter Jenko, namestnik generalne direktorice Fursa, je bila v dotičnem primeru dinamično prezaposlovanje zaposlenih na različna podjetja in posledično je praktično nemogoče odkriti, kdo je dejanski zaposlovalec. V zvezi s tem naj bi bil izveden nadzor nad družbami, s katerimi imajo v GGP podpisane podizvajalske pogodbe, in sicer Poslovni sistemi Veles in Floles.

gozdno gospodarstvo postojna

ŠOKANTNE ŠTEVILKE

Tako kot zgodba sama so šokantne tudi številke, ki so jih izpostavili na inšpektoratu za delo. V sedmih letih, od leta 2008 do leta 2015, so namreč odkrili in tožilstvu predali kar 17 tisoč kaznivih dejanj zoper delovno razmerje in socialno varnost. V zadnjih petih letih so bile obsodbe s tega področja samo tri. Kot pojasnjujejo, mora tožilstvo najti naklep, torej da je do tega prišlo namerno, kar pa je skoraj nemogoče, in tako tožilstvo zadev v veliki večini primerov sploh ne preda sodišču v nadaljnjo obravnavo. Zanka se torej skriva v 196. členu kazenskega zakonika, ki določa, da je prej omenjeno kaznivo dejanje samo v primeru naklepa.

TUDI PREDSEDNIK DRŽAVE NI VEDEL NIČ

Zanimivo pri vsem skupaj je tudi dejstvo, da je v družbi Marof, kjer so delali delavci, ki so jim bile kratene pravice, med svojo volilno kampanjo delal tudi sedanji predsednik države Borut Pahor. Včeraj smo v njegov kabinet naslovili vprašanja, ki so se nanašala predvsem na to, ali je morebiti tudi sam opazil ali slišal za kakršnekoli nepravilnosti. A v Pahorjevem kabinetu pravijo, da razen nizkih plač drugih pritožb predsednik ni slišal: »Predsednik republike Borut Pahor leta 2012 na obisku in delu v podjetju Marof Trade ni bil seznanjen s problemom izkoriščanja tujih delavcev ali sumom kršitve delovne zakonodaje v tem podjetju. Za to je izvedel nedavno ob poročanju medijev. Predsednik republike ob domnevni nezakonitosti ravnanja vodstva podjetja in ob podobnih nesprejemljivih praksah izkoriščanja delavcev opozarja na nujnost učinkovitega sankcioniranja in poudarja očitno potrebo po učinkovitejšem preprečevanju takšnih protipravnih praks. Predsednik se je tudi v tem podjetju, kot v ostalih, kjer je opravljal podobne delovne prakse, med, pred in po delu pogovarjal z zaposlenimi. Značilnost pogovorov v tistih časih je bilo pogosto pritoževanje nad nizkimi plačami, izkoriščanje delavcev, kot se omenja v tem podjetju, pa ni bilo omenjeno. Predsednik ni seznanjen, ali se je to dogajalo že pred slabimi štirimi leti, ko se je za en dan mudil v podjetju Marof.«