Slovenija

Tudi s hruškami pred parlament

pr
8. 3. 2016, 17.16
Posodobljeno: 9. 8. 2017, 09.59
Deli članek:

»Vsak naj dela, kar zna, in naj bo primerno plačan za svoje delo,« je na včerajšnji novinarski konferenci dejal Mirko Požar, predstavnik Zbora za oživitev in razvoj slovenskega gradbeništva (ZORG). Zbor odločno nasprotuje ureditvi, kjer bi arhitekti lahko opravljali delo vodij gradnje. »Arhitekti želijo nadzorovati sami sebe, kar ne gre. Tudi izvajalci se ne bomo vmešavali v delo projektantov,« je poudaril Požar.

Arhiv
Blaž Miklavčič, Mirko Požar in Martin Gosenca na včerajšnji novinarski konferenci, kjer so nanizali razloge proti novemu gradbenemu zakonu.

Do sistema, ki uvaja vodjo gradnje, so kritični tudi drugi partnerji ZORG, zlasti velika gradbena podjetja, saj zaradi navzkrižja interesov na široko odpira vrata sistemski korupciji. Ta je povezana s procesom izvajanja investicije – kdor izvaja projektiranje ali gradi objekt, ne more biti sam sebi nadzornik. »V ZORG ne želimo nikogar izključevati, želimo sistem, ki bo dober za vse,« je dodal Požar.

V začetku februarja, še pred zaključkom javne obravnave gradbene zakonodaje, se je delovna skupina ministrstva za okolje in prostor (MOP), ZORG in Zbornice za arhitekturo in prostor Slovenije (ZAPS) uskladila, da vodje gradnje v novi zakonodaji ne bo. Nemogoče je, se strinja stroka, enostavno prenesti model iz tujine v Slovenijo, ne da bi pri tem spremenili še drugo slovensko sistemsko zakonodajo oziroma obstoječi pravni red. Na ZORG so presenečeni, da predstavniki MOP in ZAPS v medijih še vedno govorijo o vodji gradnje, čeprav so se v razpravi strinjali, da obdržijo nadzornika gradnje iz Zakona o graditvi objektov (ZGO) in ga izboljšajo, jasno pa so tudi opredelili njegove naloge in odgovornosti.

Kdo na široko odpira vrata sistemski korupciji? 

TRI TOČKE

Martin Gosenca, predsednik uprave podjetja CGP, je na konferenci povedal: »Zaposlujemo 600 ljudi, od tega najmanj 50 visoko izobraženih inženirjev, ki v različnih oblikah vodijo gradbišče ali pomagajo pri vodenju. Niti eden od teh inženirjev ni po izobrazbi arhitekt, vsi so gradbinci.« Odgovor na vprašanje, zakaj arhitekti ne morejo voditi gradbišč oziroma gradnje, je strnil v tri točke – izobrazba, delovni proces in sistemska korupcija. Arhitekti v nasprotju z diplomanti gradbeništva nimajo specializiranih znanj s področja geologije, geomehanike, gradbene mehanizacije, normativov, priprave del, tehnologij izvedbe, varnosti pri delu in vodenja ljudi, s katerimi bi lahko vodili gradnjo, je prepričan Gosenca, ki si ne predstavlja, da bi v praksi arhitekti lahko gradili objekte, saj gradbinci ravno tako ne rišejo načrtov: »Prav tako ne razumem, kako bodo zunanji arhitekti vodili gradnjo in pisali gradbene dnevnike gradbincem, ki vodijo gradnjo na terenu. Tega ne dovolimo.« Meni tudi, da ena oseba pač ne more projektirati, graditi in nadzorovati gradnje, saj to na široko odpira vrata sistemski korupciji. »Kdo bo nadziral gradbene rešitve, če so te res ustrezne?« se sprašuje Gosenca. »S predlagano rešitvijo lahko gradbena podjetja spremenimo kar v agencije za posredovanje delovne sile. Posledično bomo v panogi odpustili več tisoč gradbincev, s tem pa uničili še zadnje ostanke gradbeništva v Sloveniji.«

ZAMEGLJENA ČAROBNA BESEDA

Blaž Miklavčič, predsednik upravnega odbora GH Holding, opozarja, da zakon ne more in ne sme biti pisan samo za en poslovni model, ampak mora biti pisan široko. »Novi zakon predvsem zamegljuje čarobno besedo, ki jo v Sloveniji radi zapostavljamo – to je odgovornost. V gradbeništvu bi moral biti v praksi vzpostavljen sistem odgovornosti.« Predlog arhitektov je primeren za enostavnejše in manj kompleksne zgradbe, a gradnja hiš v Sloveniji ni vse. Prenašati poslovni model gradnje hiše na poslovni model gradnje tovarne preprosto ne gre, meni Miklavčič, ki poudarja, da arhitekt ne more koordinirati dela pri gradnji velikega investicijskega objekta, ker za to preprosto nima ustreznih znanj. Predlagani gradbeni zakon vnaša zmedo tudi glede odgovornosti udeležencev pri gradnji – za katere naloge bo odgovoren vodja gradbišča, ki naj bi ga imenoval investitor, kaj to pomeni v odnosu do vodje del, ki ga imenuje izvajalec, in kako to vpliva na obligacijska razmerja po Obligacijskem zakoniku.

Problem zakona je tudi, da z ničimer ne daje ustreznih jamstev, ne izvajalcem ne investitorju, opozarja Miklavčič. Izvajalci na koncu prek bančnih garancij in drugih ustreznih jamstev prevzamejo skoraj ves riziko, njihova vloga pri vodenju projektov pa bi bila zminimalizirana.

***POUDAREK: CITAT: Blaž Miklavčič, GH Holding: »Novi zakon predvsem zamegljuje čarobno besedo, ki jo v Sloveniji radi zapostavljamo – to je odgovornost. FOTOPODPIS: Blaž Miklavčič, Mirko Požar in Martin Gosenca na včerajšnji novinarski konferenci, kjer so nanizali razloge proti novemu gradbenemu zakonu.***