Mineva mesec dni od začetka drugega migrantskega vala in dva meseca od začetka migrantske krize pri nas. Ves ta čas se med državljane seje najrazličnejši strah o problemih, ki jih povzročajo migranti, seveda pa so zdaj svoje prispevali še teroristični napad v Franciji in druge teroristične grožnje širom Evrope. Glede na to, da migranti našo mejo prečkajo že več kot dva meseca, in glede na to, da jih je k nam prišlo že okoli 240 tisoč, bi se, če bi držalo tisto o problematičnosti, to že moralo nekje poznati, vsaj pri kriminalnih dejanjih, ki jih marsikdo brezglavo in brez tehtnega razloga pripisuje migrantom.

POVEČANJA ŠTEVILA KAZNIVIH DEJANJ NI

Pri slovenski policiji smo preverili nekaj podatkov o številu kriminalnih dejanj pri nas na območjih, na katerih se nahajajo migranti; to so Brežice, Dobova, Rigonce, Središče ob Dravi, Zavrč, Razkrižje in Šentilj. Odgovori z vseh policijskih postaj so bili povsem enaki, da v obdobju, odkar pri nas vlada begunska kriza, v državi ne beležimo povečanega števila kakršnihkoli kaznivih dejanj.

»Iz držav, ki jih je prečkalo veliko ljudi, ne poročajo o večjih izbruhih nalezljivih bolezni, poročajo pa o boleznih, ki jih poznamo tudi pri nas.« 

BREŽICE BELEŽIJO UPAD

Kljub splošnim podatkom smo se pri policiji vseeno pozanimali o številu nekaterih kaznivih dejanj na območjih, kjer so prisotni migranti. Spraševali smo po številu tatvin, ropov, poškodovanj tuje lastnine, povzročitev telesne poškodbe, posilstev, primerov spolnega nasilja in zlorab prostitucije od začetka septembra in do današnjega dne v primerjavi z enakim obdobjem lani.

Na Policijski upravi Murska Sobota, kamor spada območje Razkrižja, so bili jasni, da ne beležijo nikakršnega povečanega števila kaznivih dejanj. Tudi na brežiški policiji so zapisali podobne ugotovitve, le da tam beležijo celo upad števila kaznivih dejanj v primerjavi z enakim obdobjem lani. Po podatkih novomeške policijske postaje so letos v obdobju, za katero smo spraševali, zabeležili 83 kaznivih dejanj, v enakem obdobju lani pa 127. Kot so še zapisali, so med njimi večinoma premoženjska kazniva dejanja (tatvine), le eno kaznivo dejanje so bile lahke telesne poškodbe.

V Brežicah, v primerjavi z lanskim letom, beležijo celo upad števila povzročenih kaznivih dejanj.

STARH PRED BOLEZNIMI ODVEČ

V preteklih tednih je bilo tudi nekaj povsem konkretnih preplahov o boleznih, ki naj bi jih s seboj prinesli migranti in naj bi vsaj v enem konkretnem primeru botrovale celo smrti slovenskega državljana.

Vsa tovrstna namigovanja so bila sicer takoj ovržena, kljub vsemu pa smo o beleženju bolezni, ki bi lahko bile povezane z begunsko krizo, povprašali na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje, od koder so nam odgovorili takole: »Po podatkih NIJZ iz držav, ki jih je prečkalo veliko ljudi, ne poročajo o večjih izbruhih nalezljivih bolezni, poročajo pa o boleznih, ki jih poznamo tudi pri nas. Tako so te države poročale o primerih akutnih črevesnih okužb, hepatitisa A, tifusa, različnih virusnih prehladnih obolenj, tuberkuloze in kožnih bolezni, kot so garje, ušivost. Tudi v Sloveniji smo do zdaj zaznali nekatere primere teh nalezljivih bolezni. Torej ne gre za nobene nove, pri nas nepoznane okužbe.«

Begunci pri nas torej v dveh mesecih niso zakrivili kaznivih dejanj in k nam niso prinesli nobene nove bolezni. Kaj bo naslednje, česar jih bomo obtožili?