Slovenija

Dolenjska je v strahu

Lidija Markelj
9. 10. 2015, 06.30
Posodobljeno: 9. 8. 2017, 09.58
Deli članek:

Župani v poplavah najbolj ogroženih dolenjskih in posavskih občin opozarjajo, da je v letu dni veliko premalo narejenega za boljšo pretočnost tako Krke kot Save. ARSO sicer ve, kakšno je stanje in kaj bi bilo treba narediti, a denarja ni. Občani trepetajo pred jesenjo in zimo in sprašujejo, kaj in kako, a odgovorov ne dobijo.

T. J. G., arhiv DL

Predstavitev Načrta upravljanja voda na območju spodnje Save med letoma 2015 in 2020, ki jo je v Novem mestu organiziralo okoljsko ministrstvo, je privabila veliko predstavnikov različnih ustanov, nevladnih organizacij, inšpekcij, gospodarstva in lokalne skupnosti.

Dober odziv na prvega od osmih tovrstnih posvetov po državi je organizatorje razveselil, a jim obenem dal vedeti, da je področje voda zelo problematično. Tam so bili župani občin, ki so bile zadnja leta zelo prizadete zaradi poplav, in so pričakovali, da bodo izvedeli za konkretne načrte države, a so bili razočarani.


VZDRŽEVANJE ZANEMARJENO
Tako kostanjeviški župan Ladko Petretič kot škocjanski Jože Kapler ter žužemberški Franc Škufca menijo, da se točno ve, kaj so glavni razlogi za zadnje poplave, pa se jih kljub temu ne odpravi. Vzdrževanje vodotokov je bilo zanemarjeno, ti so neočiščeni in zaraščeni ter zato slabo pretočni ali celo nepretočni, kar povzroča poplave. 
Država je z intervencijskimi ukrepi že nekaj postorila, a še zdaleč ne dosti in sploh ne vsega najnujnejšega.

Kot pravi Kapler, so škodo od lanskih septembrskih poplav popisali, a od države niso dobili niti evra. Pa to ni edina dolenjska občina. Tudi v Kostanjevici ni dosti bolje, od štirih glavnih vodotokov v občini je bil očiščen le del Črnivca in Senuše, sanirali so tudi en plaz, sicer je stanje enako. 

»V letu dni, od lanskih septembrskih poplav, je bilo narejenega zelo malo. ARSO sicer ve, kakšno je stanje in kaj bi bilo treba narediti, a denarja ni. Tako nas je že zdaj strah pred vsakim dežjem, ker bomo spet pod vodo. Občani trepetajo pred jesenjo in zimo in sprašujejo, kaj in kako, pa jim žal ne morem povedati nič kaj dobrega,« pravi župan Petretič.

L. M.


DRŽAVA NE DELA, KAR BI MORALA
Tudi župan Škufca je razočaran nad državo. Njihova občina je bila tudi lani močno prizadeta v poplavah, ko je celo odneslo most v Žužemberku, še bolj leta 2010. Kot pravi, so od takrat poglobili strugo reke Krke v Žužemberku in jo očistili še kakih 200 metrov navzdol, »a treba bi jo bilo urediti po vsej dolžini, da bi bila pretočna. Na tem področju ni pravega reda, država, ki je odgovorna za čiščenje, tega ne počne, lastniki brežin pa pravzaprav niti ne smejo oziroma so postopki preveč zapleteni.«

Petretič dodaja, da so te sicer omilili, tako da se tudi občine oziroma posamezni lastniki lahko lotijo čiščenja vodotokov, a morajo naročiti projekt, pridobiti soglasje ARSA ter to sami plačati in še izvesti. Vendar občine in posamezniki za vse to nimajo denarja. 

»Problem je, ker lastniki rečnih zemljišč ne morejo čiščenja opraviti na podlagi navodil, ampak projekta, za kar potrebujejo kup papirjev, standardi so zelo visoki, stroški realizacije dragi,« pravi sevniški župan Srečko Ocvirk.


REŠITEV PROJEKT LIFE?
Ker vse kaže, da se v porečju reke Krke še ne bo kmalu kaj izboljšalo, prizadete občine ne stojijo križem rok. Razmišljajo o skupnem obisku na pristojnem ministrstvu, a ker se bojijo, da bodo tam naletele le na razumevanje in obljube, denarja pa ne bo, se pripravljajo tudi na projekt Life, za kar je glavna pobudnica in nosilka kostanjeviška občina kot najbolj prizadeta v poplavah. 

Pri tem sodeluje z Regionalno razvojno agencijo Posavje in po Petretičevih besedah se temu programu zdaj že posvečajo gozdarji, naravovarstveniki in vodarji: »Pripraviti moramo res kvaliteten projekt, s katerim bomo lahko kandidirali za evropska sredstva, brez kakega posredovanja države. Razpis pričakujemo prihodnje leto, zato moramo pohiteti.«

R. N, arhiv DL

Po njihovi zamisli bi v Krakovskem gozdu, ki se razprostira na okoli treh hektarjih površine med Krko in Savo, uredili neke vrste razlivno polje, kamor bi se stekala odvečna voda, kar bi bilo koristno tudi za gozd.