Informacijski pooblaščenec je že večkrat opozarjal na nedopustne prakse nekaterih delodajalcev, ki preusmerjajo elektronsko pošto oz. ohranjajo aktiven elektronski naslov nekdanjih zaposlenih.

Tokrat je o tem prvič odločalo tudi pristojno okrajno sodišče in pritrdilo odločitvi informacijskega pooblaščenca, ki je v prekrškovnem postopku zaradi preusmeritve službene elektronske pošte nekdanje zaposlene na elektronski naslov druge zaposlene oglobil delodajalca in njuni odgovorni osebi.

Okrajno sodišče tako ni pritrdilo delodajalcu, da je bila preusmeritev elektronske pošte bivše zaposlene potrebna za zagotovitev kontinuitete dela in poslovne komunikacije s strankami, kupci ter poslovnimi partnerji družbe.

Za to namreč ne zadostuje samo strinjanje bivše zaposlene z obdelavo njenih osebnih podatkov, v tem primeru elektronskega naslova, ampak bi bila potrebna tudi privolitev vseh pošiljateljev sporočil na ta naslov. Iz vsakega prejetega sporočila je namreč razviden tudi naslov pošiljatelja, ki je prav tako osebni podatek, ki ga ni dovoljeno obdelovati.

Sodišče je zapisalo, da bi lahko delodajalec zagotovil kontinuiteto dela na drug zakonit način, brez poseganja v komunikacijsko zasebnost posameznikov, npr. z ukinitvijo elektronskega naslova bivše zaposlene in hkratnem avtomatskem obvestilu o neobstoju naslova, pošiljatelji pa bi v podjetju poiskali novi kontakt.

Do enake kršitve pride tudi v primeru, če delodajalec preusmerja elektronsko pošto (še) zaposlenega delavca. Informacijski pooblaščenec lahko za takšne nezakonite preusmeritve izreče tudi denarno globo, zato znova poziva delodajalce, naj bodo pozorni in po prekinitvah delovnih razmerij dosledno ukinjajo elektronske naslove bivših zaposlenih ter nameščajo avtomatske odzivnike in dodajo kontakt osebe, na katero se lahko poslovni partnerji in stranke obrnejo.