Slovenija

V ZL za izključitev vseh dodatkov iz definicije minimalne plače

STA
3. 9. 2015, 14.57
Posodobljeno: 9. 8. 2017, 09.57
Deli članek:

V ZL podpirajo sindikalne centrale, ki so združile moči v boju za izvzem dodatka za neugoden delovni čas iz definicije minimalne plače, vendar pa je sindikalni predlog po oceni vodje poslancev Luke Mesca morda celo preskromen. Stranka bo zato z vloženimi dopolnili šla v smeri izključitve vseh dodatkov iz definicije minimalne plače.

STA

Mesec je v izjavi novinarjem pred oddajo podpisa za zagon parlamentarnega procesa za spremembo zakona o definiciji minimalne plače danes v Ljubljani dejal, da se v poslanski skupini strinjajo, da bi morala biti minimalna plača "absolutno dno, pod katerega ni mogoče iti". To po njegovem mnenju vzpostavlja eksistenčni minimum.

Obenem pa je Mesec opozoril, da je danes trg dela zelo "prekariziran" in da obstajajo številni delavci, ki nimajo niti minimalne plače.

O tem so danes govorili tudi koalicijski partnerji. Vodja poslancev SMC Simona Kustec Lipicer je pojasnila, da se o zadevi v stranki ne morejo izreči, dokler ne bodo seznanjeni s končnim besedilom zakona, ki bo vloženo. Kolikor pa imajo informacij po srečanju z zbiratelji podpisov, pa naj bi bila težava v tem, da naj bi sindikati reševali težavo, ki bi jo primarno morali reševati kolektivni sporazumi.

Sindikati imajo na voljo 60 dni, da zberejo 5000 overjenih podpisov podpore predlogu za spremembo definicije minimalne plače. Podpise se bo torej zbiralo najpozneje do 30. oktobra.

Minimalno plačo je junija prejemalo več kot 36.000 oziroma okoli šest odstotkov vseh zaposlenih, ob tem pa nekateri med njimi delajo v neugodnem delovnem času - ob vikendih, ponoči ali med prazniki. Zaradi zakonske definicije minimalne plače pa za to ne prejemajo dodatkov kot njihovi sodelavci, ki že tako prejemajo višje plače.