Sredi septembra je sicer sklicano izredno zasedanje ministrov EU, kjer naj bi se po Janševih besedah dogovorili za enotnejši pristop k problemu in sprejeli ukrepe, ki bi problem začeli reševati in ne samo blažiti. Ob tem sam predlaga sedem ukrepov, za katere meni, da bi jih morala EU deloma sama sprejeti in uresničiti in deloma predlagati partnerjem v okviru ZN.

Tako navaja, da mora reševanje življenj beguncev ostati prioriteta. Obenem je nujno tesno sodelovanje vseh članic EU pri preprečevanju prikritih vstopov pripadnikov skrajne skupine Islamska država, dodaja. Kot korak v pravo smer ocenjuje kvote, ki jih je za posamezne države EU določila Evropska komisija.

Ob tem poudarja, da je potencialnih, življenjsko ogroženih beguncev bistveno več, kot jih EU lahko sprejme. "Tudi tem je treba pomagati, vendar na ozemljih čim bližje njihovemu domu. EU mora doseči sprejem zavezujoče resolucije ZN, s katero bodo ustvarjene varne cone za begunce na ozemlju Sirije in Iraka," navaja prvak največje opozicijske stranke.

Po njegovem mnenju mora EU doseči sprejem zavezujoče resolucije ZN, s katero bi ustvarili celovito pravno podlago za obsežno in temeljito mednarodno vojaško akcijo proti IS. "Sirijo in Irak je potrebno stabilizirati, sicer bo cena razsula dosegla dodatne stotisoče žrtev in predvsem beguncev," je prepričan Janša.

Problem ekonomske migracije je treba dosledno ločevati od begunske problematike, meni, a še dodaja, da tudi v tem primeru EU ne more sprejeti toliko ekonomskih migrantov, kot jih želi vanjo vstopiti. Vse tiste, ki ne izpolnjujejo pogojev za legalno migracijo, je zato po njegovem mnenju treba striktno zavračati, hkrati pa povečati mednarodno razvojno pomoč državam, ki so vir ilegalne migracije. EU mora dodelati in poenotiti azilno in migrantsko politiko, še predlaga Janša.

"Ne delam si iluzij, da je mogoče gornje predloge zelo enostavno uresničiti," ob tem navaja prvak SDS. A obenem vztraja, da je "begunski problem tako velik in očiten, da je predlagane rešitve nujno sprejeti in uresničiti, česar vsaj javno noben resen mednarodni dejavnik ne more več ignorirati ali celo zanikati".

S sporočilu, objavljenem na spletni strani stranke, je spomnil še, da se je Slovenija predvsem leta 1992 in 1993 soočala z velikim valom beguncev iz BiH. Čeprav Slovenija ni bila še niti kandidatka za EU ali Nato, pa so nam v mednarodnem prostoru kljub temu večinoma pazljivo prisluhnili in nas vsaj deloma upoštevali. Tako se Janša sprašuje, kje je danes naša volja do resnične solidarnosti, ki probleme dejansko rešuje.