Čeprav so bili vsi trije poletni meseci znatno toplejši od dolgoletnega povprečja, pa najbolj vroče ostaja poletje 2003, ki je bilo veliko toplejše od letošnjega. Podobno visoka kot letos je bila povprečna poletna temperatura leta 2012.

Lansko poletje, ki je bolj kot z vročino postreglo z oblaki in dežjem, pa je bilo po ugotovitvah urada za meteorologijo Agencije RS za okolje po povprečni temperaturi zraka za dve stopinji hladnejše od letošnjega in s tem blizu dolgoletnemu povprečju obdobja med letoma 1981 in 2010.

Na omenjenem uradu opažajo tudi, da so vroča poletja zaradi izrazitega segrevanja ozračja nad Slovenijo v zadnjih desetletjih postala mnogo pogostejša. Če torej letošnje poletje postavimo v kontekst zadnjih 15 let, niti ni tako izjemno, kot bi bilo, denimo, pred letom 1992. V tistem obdobju bi bilo takšno poletje daleč nad rekordom.

V času največje vročine je UV indeks praviloma dosegal vrednost 10 v gorah in devet po nižinah. Kmetijske rastline je letošnje poletje poleg vročinskega stresa obremenjevala tudi suša, saj je bila izguba vode z izhlapevanjem v času vročine zelo velika. Za rastline ni pomembna le skupna količina padavin, ampak tudi njihova porazdelitev tekom poletja, pravijo na uradu za meteorologijo.

Ker so vse tri letošnje poletne mesece zaznamovala obdobja daljše vročine, ne preseneča nenavadno veliko število vročih dni. Po nižinah jih je večinoma bilo od 30 do 50, kar je druga do četrta najvišja vrednost v nekaj deset let dolgem merilnem nizu.

Skoraj povsod je bilo opazno več vročih dni le poleti 2003. Najtežje smo vročino prenašali julija, ko so vroče popoldneve spremljala tudi topla jutra, so zapisali na uradu. Junija in avgusta pa so bila jutra dovolj sveža, da smo si vsaj za nekaj ur lahko oddahnili od velike toplotne obremenitve, so še dodali.

Letošnje poletje je večji del države zaznamoval tudi s padavinskim primanjkljajem. Ta ni bil povsod enak, ponekod je bil le rahel, a ponekod tudi velik. Marsikje v vzhodni polovici države je bilo padavin mnogo manj, ponekod na zahodu pa tudi precej več od dolgoletnega povprečja.

V Biljah pri Novi Gorici je bilo letošnje poletje s 457 milimetri namreč tretje najbolj namočeno v zadnjih 20 letih, v Šmartnem pri Slovenj Gradcu pa je padlo skromnih 252 milimetrov, kar je celo druga najmanjša vrednost od leta 1961.