Slovenija

Kdo je kriv za hude poplave na Dolenjskem?

L. M., J. S., B. D. G.
20. 4. 2015, 20.13
Posodobljeno: 9. 8. 2017, 09.56
Deli članek:

Dolenjsko so obiskali trije ministri: okoljska Irena Majcen se je mudila v Šentrupertu in Šentjerneju, kulturna Julijana Bizjak Mlakar v občini Mokronog - Trebelno, zunanji Karl Erjavec pa je v Novem mestu govoril s predstavniki gospodarstva.

Še najbolj konkretni so bili Šentjernejčani, ki so ministrici Majcnovi dali vedeti, da so za zadnje hude poplave septembra lani, ko ni poplavljala le reka Krka, pač pa tudi vodotoki z gorjanske strani, gotovo krivi slabo vzdrževani vodotoki.

»Popravljeni so bili objekti, ki prej nikoli niso bili,« je dejal Janez Hrovat iz občine in povedal, da je samo v Šentjerneju za 2,2 milijona evrov škode. S proračunsko rezervo v višini sto tisoč evrov so naredili, kar so pač lahko, v glavnem pri infrastrukturi. »Zdaj pričakujemo od države, da sanira stanje in poskrbi tudi za nadaljnje vzdrževanje, da se takšne nesreče ne bodo več ponavljale,« je dejal gostom iz Ljubljane.

Vodja sektorja za vode na agenciji za okolje Tomaž Pogačar je povedal, da ima občina kar nekaj možnosti, da tudi sama bolj skrbi za vodotoke, kar je sicer naloga države. Ministrica je dodala, da se intervencijska dela po poplavah bližajo zaključku, sledijo redna in dodatna vzdrževalna dela, v letu 2016 pa naj bi svojo službo tudi reorganizirali.

Robert Kepa, vodja oddelka Spodnje Save, kamor spada tudi širša Dolenjska z vodotoki, je dodal, da je letos za vzdrževanje vodotokov na tem območju predvidenih le 800 tisoč evrov, kar je občutno premalo za ureditev vseh problemov.

Ministrica tudi v Mokronogu

Ministrica za kulturo Julijana Bizjak Mlakar si je v eni najmlajših in najmanjših občin pri nas ogledala upravno-kulturno središče ter cerkev sv. Petra in kostnico na Gorenjem Mokronogu pri Trebelnem.
»Resnično gre za biser kulture, kjer se ljudje zavedajo, kaj imajo, in kjer se zelo trudijo, da to ohranjajo,« je dejala. Ob tem je izrazila upanje, da bodo z novim zakonom o zagotavljanju sredstev za nekatere nujne programe v kulturi, ki so ga pravkar vložili v javno obravnavo, uspeli rešiti tudi finančne težave občin, kot je mokronoška.

Župan Anton Maver je ocenil, da je napredek od ustanovitve občine prepoznaven. V osmih letih so za naložbe namenili okrog 16 milijonov evrov, od tega so pridobili več kot šest milijonov iz EU. Med drugim so začeli obnovo trškega jedra, dobili nov vrtec in športno dvorano, prenovili kulturno dvorano in upravno-kulturno središče, ponosni so na novo knjižnico in na energetsko sanacijo osnovne šole, letos jih čakata še podobni sanaciji šole na Trebelnem in zdravstvene postaje v Mokronogu. Poleg tega je občina odkupila Strelov turn v Mokronogu, za njegovo obnovo zdaj iščejo denar.

Za sistemski pristop na tujem

Zunanji minister Karl Erjavec pa se je v okviru obiska ekipe Desusovih ministrov srečal z dolenjskimi in belokranjskimi gospodarstveniki. Gospodarstvo v regiji, ki ima med vsemi slovenskimi regijami daleč največji vpliv na izvoz države, je predstavil direktor Gospodarske zbornice Dolenjske in Bele krajine Tomaž Kordiš. Regijsko gospodarstvo namreč ustvari 65 odstotkov vseh prihodkov na tujih trgih, od tega skoraj polovico na zahtevnih trgih držav Evropske unije.

Generalni direktor direktorata za gospodarsko diplomacijo dr. Stanislav Raščan je udeležencem predstavil aktivnosti gospodarske diplomacije, veleposlanik Franci But pa konkretno delovanje gospodarske diplomacije na veleposlaništvih v tujini. Izvedeli so še, katere državniške obiske z gospodarskimi delegacijami načrtuje Slovenija še v letošnjem letu, nato pa je stekel pogovor o tem, kaj gospodarstvo v mednarodni diplomaciji pogreša.

Kot je poudaril Kordiš, dolenjsko in belokranjsko gospodarstvo zahteva izgradnjo tretje razvojne osi, sistemski pristop nastopa na tujih trgih in učinkovito investiranje evropskih sredstev.