Konec lanskega leta so zaznali 4015 brezdomnih oseb, pri čemer pa je realna številka verjetno še precej višja, saj so zaznali še približno 2700 oseb, ki nimajo zakonite stalne prijave in pri katerih gre lahko za prikrito brezdomstvo, je na današnji novinarski konferenci ob robu drugega brezdomskega kongresa v Piranu navedel predsednik brezdomne mreže Boštjan Cvetič.
Sicer se struktura brezdomstva zadnjih nekaj let močno spreminja, je ugotavljal predsednik društva Kralji ulice Bojan Kuljanac. "Teh stereotipnih brezdomcev pravzaprav niti ni več," je pojasnil in dodal, da zato zaznavajo vedno več mladih brezdomcev ter tujcev, ki so prišli v Slovenijo po delo in ostali na cesti.
Zadnji dve leti pa vsaj v Ljubljani in drugih večjih mestih zaznavajo tudi pojav brezdomnih družin. Gre za družine, ki niso nujno bile deložirane, živijo pa v pogojih, ki so daleč od tega, da bi bili varni in trajni. Te družine zahajajo v programe za brezdomce, ki pa niso primerni za družine, sploh pa ne za otroke, je opozoril Kuljanac.
Da dobivajo veliko pobud ljudi, ki jih je strah izgube doma oz. deložacije, je potrdila tudi varuhinja človekovih pravic Vlasta Nussdorfer. Kot je opozorila, izguba naslova bivanja lahko prinese veliko težav, saj ljudje brez bivališča ne morejo priti do socialnih transferjev.
Kot je pojasnila, bodo v pogovorih z notranjim ministrstvom vztrajali pri tem, da se zagotovi, da bodo te osebe imele nekje naslov - trenutno ga lahko imajo na centru za socialno delo ali na občini - in da so vsi zavarovani. V kratkem bodo sicer povabili vse članice brezdomske mreže na sestanek ter skupna priporočila nato naslovili na pristojne državne organe.
