Slovenija

Vrhovno sodišče odločilo, da KPK v postopku pregleda imenovanja Škrleca ni kršila ustave

STA
12. 3. 2015, 13.14
Posodobljeno: 9. 8. 2017, 09.56
Deli članek:

Komisija za preprečevanje korupcije (KPK) v preiskavi postopka imenovanja Boštjana Škrleca na mesto generalnega direktorja vrhovnega državnega tožilstva ni kršila ustave, je po navedbah KPK odločilo vrhovno sodišče. Slednje je namreč v upravnem sporu KPK očital takratni pravosodni minister Aleš Zalar.

STA

KPK je namreč v času, ko jo je vodil še Goran Klemenčič, pod drobnogled vzela Škrlečevo imenovanje na mesto generalnega direktorja tožilstva. Škrleca je na to mesto leta 2012 na podlagi nekaj mesecev prej spremenjene zakonodaje predlagal generalni državni tožilec Zvonko Fišer, takratni pravosodni minister Zalar pa je odločbo o imenovanju izdal dan pred imenovanjem nove vlade Janeza Janše.

V upravnem sporu je Zalar KPK očital nezakonita dejanja v pregledu postopka imenovanja Škrleca, saj naj bi KPK izvajala dokaze, ne da bi o tem obvestila in v postopek vključila prizadete osebe. V postopku je vrhovno sodišče, kot drugostopenjski organ odločanja v upravnem sporu, izdalo tudi začasno odredbo in do končne odločitve prepovedalo kakršnokoli objavo odločite KPK.

Zdaj, ko je vrhovno sodišče Zalarja dokončno zavrnilo, bodo na KPK postopek pregleda imenovanja nadaljevali. Ker postopek v zvezi z imenovanjem Škrleca še ni zaključen, KPK drugih informacij v zvezi z odločitvijo sodišča ne more posredovati. Bo pa senat komisije zadevo obravnaval na eni od prihodnjih sej, so sporočili.

Sporno imenovanje je sicer do zdaj pod drobnogled vzelo že več organov. Kmalu po imenovanju Škrleca je Janševa vlada imenovanje razveljavila, zaradi česar se je ta obrnil na upravno sodišče. To mu ni ugodilo, saj je ugotovilo, da je bilo imenovanje nezakonito ter da sta Fišer in Zalar samovoljno izvrševala oblast.

Nadzor nad imenovanjem je opravilo tudi ministrstvo za pravosodje. Končan je bil januarja letos, pri tem pa je ministrstvo ugotovilo, da je bil predlog za imenovanje Škrleca podan s kombiniranjem več zakonskih določb o postopkih imenovanja in dodelitve, kar da je nedopustno. Je pa posebna komisija ministrstva, ki je izvedla nadzor, tudi dodala, da je treba upoštevati, "da sama podaja predloga ne pomeni končne odločitve in s tem nastanka nedovoljene posledice, saj ima oseba, ki odloča o predlogu, možnost predlog zavrniti, če spozna, da za to obstajajo utemeljeni razlogi".

Imenovanje je pod drobnogled vzel tudi inšpektorat za javni sektor, ki deluje v okviru ministrstva za javno upravo. Kot so v sredo za STA pojasnili na omenjenem ministrstvu, je bil nadzor končan 17. februarja, inšpektorice pa bodo zapisnik o njem predvidoma izdale prihodnji teden, ko bodo lahko tudi podale ugotovitve.

Sporno imenovanje je bilo do zdaj že večkrat predmet razprave tudi v DZ. Nazadnje so o njem razpravljali januarja pred odborom za pravosodje, ko je SDS v sprejem predlagala priporočilo, s katerim bi DZ ministra za pravosodje in državnotožilski svet pozval k začetku postopkov za razrešitev Fišerja. Člani odbora so predlog zavrnili, saj so ocenili, da nekateri postopki v zvezi s primerom še tečejo.

Škrlec pa se je medtem vrnil na vrhovno državno tožilstvo, saj ga je Državnotožilski svet v ponovljenem postopku leta 2013 ponovno imenoval na mesto generalnega direktorja. S tem so bile po mnenju tožilstva, ki ga je januarja letos v obliki izjave za javnost posredovalo medijem, nepravilnosti, ki so se zgodile pri prvem imenovanju, odpravljene.