Življenje okoli Štuka, ki že vrsto let velja za središče študentskega druženja in kakovostnega glasbenega dogajanja, ter tudi v okolici študentskega doma Tyrševa nedaleč stran, kjer je bival 20-letni Klemen Lenko iz Mežice, ki je zdaj pogrešan, je včeraj teklo povsem običajno.
Študentov je bilo polno, nekateri so se smejali, drugi gledali v zvezke, kot da se ni nič zgodilo. Na nekaterih vratih, oknih, tudi koših, je bilo moč opaziti samo nekaj plakatov, na katerih je bila fotografija Klemna Lenka in pod katero je pisalo Pogrešan! »Kakšen teden ga iščejo. Nekaj časa se je o njem veliko govorilo, a kolikor vem, ni nihče videl ničesar. Groza, kaj se ti lahko zgodi,« je ob pogledu na Klemnovo fotografijo dejala študentka Maja, njen fant pa je dodal, da ga sam sicer ni poznal, so mu pa kolegi povedali, da je bil študent drugega letnika strojništva in so ga usodne noči res videli tod naokrog, vendar kakšnih bolj otipljivih informacij niso imeli.
Na upravi Študentskih domov Maribor smo izvedeli, da je bil Klemen, ki je živel v študentskih depandansah, priden študent, ki ni izstopal. Posebnega varovanja študentov pa ne izvajajo, bolj jih »skrbi« to, kdo vstopa v študentske domove ali se v njih giblje, a takšnih primerov ne spomnijo.
V študentskem naselju Tyrševa me je sprejel skrbnik Vlado Potočnik, ki je Klemna srečeval. »Vselil se je na začetku študijskega leta 2013 in spomnim se ga kot pridnega študenta, ki ni nikoli izstopal. Izpolnjeval je vse svoje obveznosti, zato sva se srečevala samo takrat, ko nas je obvestil, da je treba kaj postoriti v njegovem apartmaju,« pravi Potočnik.
Kot dobrega sostanovalca se ga spominjata tudi Aleš Studen in Klemen Ledinek. Studen, ki sicer z njim ni bil v isti sobi, ampak sta si več kot eno leto delila apartma, je o njem dejal, da nekega prijateljskega stika zunaj apartmaja nista imela, a sta se večkrat srečevala in povsem normalno pogovarjala. »Klemen je bil vselej umirjen in prijazen fant. Nisem opazil, da bi imel kakšne posebne težave. Rad je tudi pomagal,« je pojasnil Studen. Njegov čisto pravi »cimer« je bil Ledinek, saj sta si delila isto spalnico. »Spominjam se ga kot mirnega in prijaznega fanta. Tudi ob zadnjem srečanju v sredo zvečer, ko je rekel, da gre na zabavo, se je obnašal povsem normalno. Rekel mi je samo adijo,« se spominja Ledinek.
Informacij, s katerimi bi si lahko kakorkoli pomagali, da bi Klemnu kako prišli na sled, tačas nima niti njegov oče Gojko Lenko. Za Svet24 je povedal, da so, žal, v slepi ulici. »Policija raziskuje v vseh smereh, če dobimo kakšen indic, a če sem iskren, doslej kakšne zares koristne informacije še nismo dobili. Najhuje je, ker skoraj nihče ne kliče, če izvzamem nekaj klicev, da so ga videli v Radljah ob Dravi in Šmarju pri Jelšah. Obe informaciji je policija preverila in ju ovrgla. Na začetku smo. Tavamo v temi, četudi smo s prijatelji v večjih skupinah pregledali celotno območje Maribora in študentskih domov. Iskal sem ga tudi s psom, saj se ukvarjam s tovrstnim šolanjem, pa nismo našli ničesar. Vemo le, da je bil nazadnje viden pred Štukom,« je dejal oče in sklenil, da se takšnega življenja, kot ga ima zdaj, ne da opisati ter ga ne privošči nikomur.
