Resnejši ukrepi proti sivi ekonomiji se izvajajo od 1. julija 2013, ko smo v Sloveniji uvedli obveznost uporabe blagajn z računalniškimi programi, ki onemogočajo brisanje podatkov za nazaj, in še nekatere druge ukrepe ter okrepili nadzor nad sivo ekonomijo.

Med lanskim in letošnjim avgustom so se prilivi DDV v državni proračun povečali za 327 milijonov evrov. Od tega je mogoče po oceni Fursa 100 milijonov evrov pripisati ukrepom na področju gotovinskega poslovanja.

V okviru aktivnosti v boju zoper sivo ekonomijo se izvajajo še drugi ukrepi, med njimi začasna prepoved opravljanja dejavnosti za čas do odprave nepravilnosti, odkrivanje in preprečevanje dela, zaposlovanja na črno in prepovedanega oglaševanja ter nadzor plačevanja prispevkov za socialno varnost.

V obdobju od 1. julija lani do konca letošnjega novembra so inšpektorji opravili 2629 nadzorov nad gotovinskim poslovanjem. Pri tem so posebno hude davčne prekrške, to je brisanje posameznih postavk na računih ali nepredložitev podatkov v predpisani elektronski obliki, ugotovili v 115 primerih.

"Nepravilnosti ugotavljamo v 4,4 odstotka pregledov, medtem ko smo jih pred uveljavitvijo sprememb kar v 50 odstotkih pregledov," so zadovoljni na Fursu.

V kratkem se bo nadzor nad gotovinskim poslovanjem še zaostril. DZ je namreč ravno v teh dneh sprejel novelo zakona o davčnem postopku, s katero se od tistih ponudnikov blaga in storitev, ki računov ne izdajajo z uporabo računalniškega programa, od 31. januarju 2015 zahteva nakup vezane knjige računov, potrjene pri davčnemu organu.

S tem se bo po pričakovanjih vlade povečala preglednost poslovanja z gotovino, kar bo še zmanjšalo možnosti za neplačevanje davkov. Za 1. september 2015 pa vlada napoveduje tudi uvedbo t.i. pravih davčnih blagajn.