Statusa najbolj razvite slovenske občine se v Trzinu sicer ne branijo, a jim to poleg najnižjega deleža državnega prispevka pri investicijah večkrat tudi onemogoči sodelovanje pri različnih razpisih ali imajo zato vsaj slabše možnosti pri kandidaturah.
V resnici se po besedah trzinskega župana Toneta Peršaka njihov proračun ne razlikuje bistveno od proračuna katere od primerljivih občin, a lahko primerljiva občina z malo drugačnim indeksom dobi tudi do več kot desetkrat več sredstev.
Med razvitejšimi občinami so, glede na indeks, še Domžale in Komenda, za najbolj razvito mestno občino pa šteje Novo mesto. Mestna občina Ljubljana je skupaj z Grosupljem šele na šestem mestu, pred njo je še občina Šempeter-Vrtojba. Vse omenjene občine so upravičene do 60-odstotonega državnega sofinanciranja projektov.
Najmanj razvita slovenska občina je majhna občina na skrajnem severovzhodu, obmejni in dvojezični Hodoš. Tudi sicer je značilnost večine občin z najnižjimi indeksi, da sodijo v severovzhod države ter da so majhne in obmejne. Takšne so še Kuzma, Rogašovci, Solčava, Bistrica ob Sotli, Osilnica in Šalovci, prav vse pa so upravičene do stoodstotnega sofinanciranja s strani države. Med najslabše razvite sicer spada 44 slovenskih občin.
Med mestnimi občinami sta v istem rangu sofinanciranja poleg Novega mesta in Ljubljane še Velenje in Kranj, do 70-odstotnega sofinanciranja so upravičene mestne občine Celje, Koper, Nova Gorica, Postojna, Slovenj Gradec in Murska Sobota, medtem ko sta najslabše razviti mestni občini Maribor in Ptuj.
Izračun indeksa ureja uredba o metodologiji za določitev razvitosti občin. Ta upošteva osnovo za dohodnino, število delovnih mest na število delovno aktivnega prebivalstva, bruto dodano vrednost podjetij na zaposlenega, indeks staranja prebivalstva, stopnjo registrirane brezposelnosti in delovne aktivnosti na območju občine, delež območij Natura 2000, delež ljudi, ki imajo priključek na javno kanalizacijo, poseljenost občine in količino javne kulturne infrastrukture na prebivalca.
Kot je za STA povedala generalna sekretarka Skupnosti občin Slovenije (SOS) Jasmina Vidmar, je omenjeni indeks zgolj relativni kazalec razvitosti. V SOS so se v pripravo pravilnika vključili tudi letos za programsko obdobje 2014-2020 ter predlagali spremembe nekaterih kazalnikov, ki bi lahko vplivali na bolj realen prikaz stopnje razvitosti.
Finančno ministrstvo je nekatere njihove predloge lahko upoštevalo, pri nekaterih pa se v Sloveniji soočamo s težavo, da bodisi ni razpoložljivih aktualnih podatkov, da podatki niso primerljivi s podatki EU ali pa kažejo na določene specifike v Sloveniji, zato predlogov niso mogli upoštevati.
"Za razliko od prejšnjega programskega obdobja naj indeksa ne bi več uporabljali v okviru kohezijske politike za razdeljevanje kvot razpoložljivih sredstev med regijami. V SOS ocenjujemo, da je povprečna slika, ki jo kaže indeks, ustrezna, res pa je, da posamične občine občasno opozarjajo na potrebe po spremembah," je dejala Vidmarjeva.
Da so na vrhu predvsem obmejne občine iz severovzhoda države, pa je po njenih besedah razumljivo, saj podatki za razmerje med zahodno in vzhodno kohezijo kažejo, da slednja dosega le 82,7 odstotka povprečja slovenskega BDP, medtem ko zahodna kohezijska regija tega presega za 19,5 odstotka.
