Poleg naštetega pa ponujajo tudi animacijo za otroke in timbildinge za podjetja. Imajo 19 sušilnih naprav, od tega 17 kozolcev, ki zastopajo vse tipe teh edinstvenih slovenskih lesenih umetnin pri nas. »Ideja se je pred realizacijo nekaterim zdela neumna, češ kaj boste odkupovali in obnavljali nekaj, kar je za v peč. Ampak danes je na našo Deželo kozolcev ponosna večina Šentrupertčanov,« pravi idejni vodja projekta prvega muzeja kozolcev na prostem na svetu, župan občine Šentrupert Rupert Gole.

uvodna
Alenka Lamovšek, Andrej Korenč

Gole je strasten zagovornik ohranjanja zgodovine, tradicije, naravne in kulturne dediščine v lokalnem okolju. Tako je zrasla tudi prva misel o muzeju kozolcev: »Ideja izhaja iz dejstva, da je občina Šentrupert postala lastnik Simončičevega toplarja, ki je edini kozolec s statusom spomenika državnega pomena.

Rupert Gole
Alenka Lamovšek, Andrej Korenč

In ko smo razmišljali, kaj narediti, če imamo v lasti najlepši kozolec v Sloveniji, se je rodila ideja o obnovi in pozneje muzeju, posvečenem razvoju slovenskega kozolca.« Simončičevega toplarja na koncu niso selili v muzej, ampak so ga obnovili na njegovi prvotni lokaciji, na Bistrici pri Šentrupertu, in ga bodo za javnost odprli v soboto, 26. julija.

Urša Repše
Alenka Lamovšek, Andrej Korenč

V Deželi kozolcev se lahko pohvalijo ne le z najlepšim, ampak tudi z enim najstarejših ohranjenih dvojnih kozolcev pri nas in na svetu – Lukatov toplar je star 219 let. Kozolci, ki so na ogled v Deželi kozolcev, bi se podrli, če se ne bi odločili, da jih bodo obnovili, nam je zaupala direktorica podjetja Dežela kozolcev Šentrupert Urša Repše: »Posebnost je, da smo stare kozolce odkupili. Večinski del kozolcev je še vedno iz prvotnega lesa, drugo je obnovljeno, vendar pa so kozolci delani na star način. S tem smo jim dali novo življenje.«