Slovenija

Primanjkuje jagenjčkov

M. B.-J./Dolenjski list
28. 6. 2014, 16.27
Posodobljeno: 9. 8. 2017, 09.54
Deli članek:

Specialiteta v belokranjski kulinariki je zagotovo jagenjček, pečen na žaru. Vendar se prav v tem delu Slovenije spoprijemajo z upadanjem števila ovac. O tem smo se pogovarjali z Andrejem Ogulinom, predsednikom Društva rejcev drobnice Bele krajine.

M. B.-J./Dolenjski list

V času, ko so belokranjski rejci opuščali živinorejo, so se mnogi odločili za rejo drobnice, predvsem ovac, v manjši meri tudi koz. Na ta način so ljudje tudi reševali kmetijska zemljišča pred zaraščanjem.

A po besedah Andreja Ogulina, predsednika Društva rejcev drobnice Bele krajine, število ovc upada, vzrokov za to pa je več. Pravi, da so imeli belokranjski rejci pred časom težave pri prodaji jagnjet, ker so jih gostinci kupovali na Kočevskem, kjer so bila nekoliko cenejša. Zaradi tega je marsikateri Belokranjec zmanjšal čredo. »A na Kočevskem so začeli zmanjševati ovčerejo in se bolj usmerjati v govedorejo, zaradi česar jagnjet tam ni bilo več v izobilju, ampak jih je začelo primanjkovati. Prav tako jih je bilo manj v Beli krajini. A ne zgolj zaradi manjšega povpraševanja, ampak tudi zato, ker se pri nas prav tako povečuje pašna reja govedi,« je pojasnil Ogulin.

»Ni vzrok manjše povpraševanje, temveč povečana pašna reja govedi.«

Druga težava je, da je nekdaj redilo ovce precej starejših ljudi, ki pa so jih zaradi bolezni, starosti ali obojega prenehali rediti. Tudi v društvu, ki šteje sto članov, si želijo, da bi se jim pridružilo več mladih ovčerejcev. Zdaj je povprečna starost okrog 60 let. Ogulin je prepričan, da bi morala država bolj spodbujati rejo drobnice, saj se zaveda, da je v Beli krajini možnosti za tovrstno rejo veliko.

A ne le to, tudi povpraševanje po jagenjčkih se je tako povečalo, da je zdaj večje od ponudbe. V Beli krajini redijo okrog 6000 plemenskih ovac, na leto pa vzredijo 10.000 jagnjet, kar pa je premalo. Veliko jih namreč spečejo v gostilnah, na kmečkih turizmih, v Beli krajini si je težko predstavljati družinsko srečanje brez jagenjčka z žara, prihaja pa tudi čas veselic, kjer brez pečenih jagenjčkov prav tako ne gre. Tudi sicer se je poraba jagnjetine povečala. Medtem ko je bila nekdaj priljubljena predvsem pri Belokranjcih, zdaj tudi v drugih slovenskih pokrajinah spoznavajo, kako okusno in kakovostno je to meso. V Društvu rejcev drobnice Bele krajine, ki je letos pripravilo že 20. razstavo drobnice, pa si prizadevajo, da bi začeli ljudje uživati tudi drugače pripravljeno ovčje meso, v obliki salam, čevapčičev, golaža in zarebrnice.