Bogdan, pred kratkim ste izdali novo knjigo Tudi barabe umrejo, mar ne? Je to nadaljevanje vaše prve knjige Barabe živijo dolgo ali je čisto samostojna knjiga?
Druga knjiga je čisto samostojna, samo zvrst je enaka: napet politični triler, kriminalka, ki je odraz sedanjega ali pa prihajajočega stanja v državi Sloveniji.
Kdo so barabe v knjigi? Se za temi imeni skriva kakšen znan slovenski politik?
To so vsakdanje barabe iz vsakdanjega sveta, brezdušni, brezobzirni, zaničljivi, samozaljubljeni, grdi, teh pa je v Sloveniji danes toliko, da bi za vsakega »junaka« v knjigi lahko našel kar nekaj imen.
»Ne more biti nikoli samo eden, ki je baraba. Sam nihče ne bo zmogel barabinstev, če nima prepletenih niti.«
Ljudje, ki so knjigo že prebrali, pravijo, da se v njej skriva Janez Janša – konkretno kot predsednik stranke, ki trguje z orožjem … Vaš komentar?
Drugi, ki ne marajo leve ali leve sredinske opcije, omenjajo pa druga imena … Vsekakor je vsaka podobnost naključna, imena pa izmišljena. Bralec ima pač svojo predstavo … Res je le to, da ne more biti nikoli samo eden, ki je baraba. Sam nihče ne bo zmogel barabinstev, če nima prepletenih niti ...
Potem tista junakinja, ki je študirala medicino in te ubije z medicinskim orožjem v vaši knjigi, ni Janševa Urška?
Seveda ne, Vanja je Rusinja, ki vsaj prizna, da je stopila v svet kriminala in v njem prevzela določeno vlogo in tveganje in se tega tudi javno ne sramuje in ne skriva.
V knjigi je opisan tudi rop SKB Banke. Koliko ste v tem delu pretiravali oziroma si izmislili stvari? Za krivca ste namreč poiskali kar predsednika stranke, ki trguje z orožjem …
Rop banke je rop izmišljene »Slovenske banke«. Pretiravanje? Da, toliko, kolikor je potrebno za zvrst, ki jo opredelimo kot kriminalko in triler. Koliko pa je lahko res, da so v realnem ropu dejansko iskali dokumente, ki bi lahko koga kompromitirali, pa je prepuščeno razmišljanju ali samo domišljiji vsakega posameznega bralca.
Nekateri zločinski deli so tako natančno opisani, da se nam zdi, kot bi bili tudi v udeleženi v njih, sploh pri tihotapljenju orožja v Avstrijo. Imate tako bujno domišljijo ali tako dober spomin, hehe?
Spomin mi ne peša, temveč mi poraja močno domišljijo. Načina prevoza orožja pa ni težko orisati ali opisati, res pa je, da je načrt dodelan z manj uporabe domišljije, kot bi je lahko ali moral uporabiti.
Knjigo ste pisali, ko ste okrevali po težki operaciji na srcu. Zdaj ste zdravi – ali to pomeni, da je konec tudi vašega pisanja?
Dokler bom lahko, bom pisal in slikal. Pisanje se je pravzaprav šele začelo. Konec ga bo, ko bo konec mojih sposobnosti ali mojega življenja. Vsebin pa pri nas res ne zmanjka za kriminalke ali trilerje, hehe. Bom pa šel raje res malo bolj v domišljijske vode, kot sta Gospodar prstanov ali Harry Potter, pa še to je danes pri tej stopnji elektronike zelo enostavno: tako enostavno, da ne veš, ali je vse izmišljeno čisto res?
