Kot je povedal vodja mariborskih kriminalistov Robert Munda, je preiskava potekala od novembra lani, prostost pa so odvzeli štirim ljudem, eni v Avstriji in trem v Sloveniji, starih od 21 do 30 let. Po njegovih besedah so osumljeni, da so v hudodelski združbi izvrševali velike tatvine motornih vozil na območju obeh držav.

"V desetih hišnih preiskavah smo zasegli veliko količino različnih predmetov, ki bodo policiji služili kot dokazi v nadaljnji kriminalistični preiskavi. V začetni fazi je bilo ugotovljeno, da je šlo za dele 17 vozil, večinoma ukradenih lani in v začetku letošnjega leta, od tega 17 na območju Avstrije in pet v Sloveniji. Skupna vrednost doslej odkritih kaznivih dejanj znaša okoli 260.000 evrov," je povedal Munda.

Munda je še povedal, da so enega slovenskega državljana prijeli med prevozom ukradenega blaga v Avstriji, ostale tri pa v Sloveniji. Enega od trojice so na podlagi evropskega pripornega naloga predali avstrijskim pravosodnim organom, medtem ko sta bila preostala dva po zaslišanju izpuščena na prostost.

Sicer pa je omenjena združba kazniva dejanja izvrševala na dva načina, bodisi je s posebej prirejenim orodjem in ustrezno tehniko vozila spravila v zagon, ali pa so z vlomi v stanovanja odtujili ključe, nato pa vozila prepeljali v Slovenijo, kjer so jih na različnih skritih lokacijah v okolici Maribora razgradili, dele pa preprodajali preko spleta.

Policisti so ob tem v preiskavi zasegli okoli 400 najrazličnejših delov vozil, preiskava pa je še teku, saj morajo na osnovi zaseženih delov identificirati še ostala ukradena vozila. Ob robu omenjene preiskave so kriminalisti v hišnih preiskavah prišli tudi do dokazov, da naj bi osumljeni izdelovali prepovedano drogo amfetamin.

Po besedah vodje oddelka za premoženjsko kriminaliteto na Generalni policijski upravi Aleša Kegljeviča so tatvine motornih vozil v zadnjih dveh letih v rahlem porastu, tako v Sloveniji kot v drugih delih EU. Predvsem gre za vozila stara med dvema in štirimi leti, ki jih storilci v delavnicah razgradijo in dele prodajo na črnem trgu.

"Ta fenomen ni značilen samo za Slovenijo, saj se s to težavo srečujejo tudi druge države EU. Zagotovo je k temu pripomogla tudi ekonomska kriza, vsi tisti, ki rezervne dele kupujejo na črnem trgu, pa s tem posredno podpirajo tudi kraje motornih vozil," je dodal Kegljevič.