Slovenija

Katarina Kresal odšla za vedno!

Urban Klančnik
24. 8. 2013, 22.39
Posodobljeno: 9. 8. 2017, 09.52
Deli članek:

Za Svet 24 je spregovorila nekdanja notranja ministrica in predsednica stranke LDS, Katarina Kresal. Ena najlepših političark nam je v intervjuju zaupala o svojih sedanjih projektih, o preteklih odločitvah in tudi o izstopu iz politike.

Mediaspeed

Pred dobrim letom ste ustanovili Evropski center za reševanje sporov. Zakaj ste se odločili za ta korak in kaj pričakujete v prihodnosti?

Večina ljudi je prepričanih, da lahko spor dokončno reši samo na sodišču, da ni nobene druge poti. Resničnost pa je drugačna in v svetu se tega že dolgo zavedajo. Spore je namreč mogoče reševati hitreje, ceneje in 'prijazneje' kot na sodišču, če se odločimo za enega izmed alternativnih postopkov. Prav to je bil zame pravi izziv, da tak center postavimo v Sloveniji.

V čem je prednost alternativnega reševanja sporov in ali lahko to pomaga tudi gospodarstvu?

Prednosti je veliko, najpomembnejši sta gotovo neposredni denarni in časovni prihranek. V primerjavi s pravdanjem na sodišču so postopki bistveno krajši, saj arbitraža traja nekaj mesecev, medtem ko mediacija le nekaj ur. Nedavna raziskava, ki je zajela vse države EU, je pokazala, da na primer mediacija v primerjavi s stroški pravdanja strankam zagotavlja v povprečju do 13.000 EUR prihranka. Še posebej v času krize in slabega gospodarskega zagona, ko se podjetja nenehno borijo s tekočo (ne)likvidnostjo, je tovrsten način reševanja sporov zelo primeren.

Mediaspeed

»Spore je namreč mogoče reševati hitreje, ceneje in 'prijazneje' kot na sodišču.«

Velika prednost je tudi zaupnost postopkov, ki jo zagotavlja zakon. Sodni postopki so namreč javni in pogosto na dan privrejo informacije, ki jih posameznik ali družba ne želi deliti z javnostjo.

Poleg tega si stranke same izberejo vrsto postopka, v katerem želijo reševati spor, kakor tudi strokovnjaka, ki ga rešuje. To pa je nekaj, kar v sodnem postopku nikoli ni mogoče.

Katere vrste postopkov nudi ECDR in kdo vse sodeluje v postopkih mediacije?

ECDR nudi trenutno 12 različnih postopkov reševanja sporov, narava katerih je zelo različna. V postopku zgodnje nevtralne ocene lahko na primer posamezna stranka dobi objektivno oceno nekdanjega sodnika, kako ji kaže, če bo spor prišel na sodišče, in se na podlagi tega odloči, kako ga bo reševala. Stranki se nadalje lahko odločita za katerega od postopkov posredovanja, kot sta mediacija ali konciliacija. S pomočjo usposobljenega mediatorja, ki posreduje med njima, poskušata priti do sporazumne rešitve spora, torej do sklenitve poravnave. Če želita stranki naenkrat izčrpati čim več alternativnih možnosti, si lahko izbereta kombinirana postopka arb-med in med-arb, ki vključujeta tako elemente pogajanj kot tudi razsojanja. Če se ne želita več pogajati, si lahko izbereta katero od arbitraž, kjer bo en ali več arbitrov sprejelo odločitev o njunem sporu.

»Mediacija v primerjavi s stroški pravdanja strankam zagotavlja v povprečju do 13.000 EUR prihranka.«

Kako se odzovete, če katera izmed strank v postopku ni zadovoljna z izidom mediacije. So vaše odločitve dokončne ali se stranke lahko pritožijo?

Mediator ne odloči o sporu, tako kot to naredi arbiter, temveč strankama s svojim posredovanjem pomaga, da prideta do sporazuma, torej do rešitve, s katero se obe strinjata in s katero sta obe zadovoljni. Zaradi te svoje narave je mediacija tudi vedno bolj priljubljena, saj se stranki s tem, ko se dogovorita o svojih medsebojnih razmerjih, tudi pomirita druga z drugo ter pogosto obnovita dobre medsebojne odnose. V mediaciji nihče ne izgubi, zato tudi ni razlogov za nezadovoljstvo. Ko je sporazum dosežen, se zapiše v takšni pravni obliki, da ima moč kot pravnomočna sodba in obe stranki tudi zavezuje. Če stranki v postopku mediacije ne dosežeta sporazumne rešitve, lahko reševanje spora nadaljujeta v postopku arbitraže in prepustita tretji osebi - arbitru avtoriteto, da odloči o njunem sporu. Arbitražna odločba pa je že po samem zakonu zavezujoča in ima moč pravnomočne sodbe. Alternativni postopki so torej le enostopenjski in pritožbe ni.

Mediaspeed

»Moj umik iz politike je bil popoln in v njej nisem več aktivna.«

Na slovenski politični sceni ste se pojavili kot 'strela z jasnega'. Kaj vas je pravzaprav prepričalo za vstop v politiko?

Povabilo v politiko je res prišlo čez noč in nepričakovano, vendar je bila odločitev, da ga sprejmem, povezana z mojim dolgoletnim zanimanjem zanjo. Možnost aktivno sodelovati v upravljanju javnih zadev in s tem spreminjati stvari na bolje, premikati nepremakljivo, tlakovati vrednostne standarde družbe in politike same … Vse to so bili izzivi, ki so me vodili pri odločitvi.

»Vsaka izkušnja v življenju, naj bo dobra ali slaba, ljudje, ki jih srečaš, znanja, ki si jih nabereš, vse to te gradi in utrjuje.«

Bi se danes odločili enako?

Vsaka izkušnja v življenju, naj bo dobra ali slaba, ljudje, ki jih srečaš, znanja, ki si jih nabereš, vse to te gradi in utrjuje. Tako nikoli ne razmišljam, ali bi bilo bolje v preteklosti postopati drugače, temveč samo, kaj se iz tega, kar je bilo, lahko naučim za prihodnost.

Kako sicer danes, z distance, doživljate politiko, jo še redno spremljate? Jo mogoče pogrešate? Se boste kdaj vrnili vanjo?

Politika bo vedno del mojega zanimanja, predvsem v času, ko se družba drastično spreminja in se postavljajo novi vrednostni okvirji. Vse politične odločitve, ki se dnevno sprejemajo, vse prepogosto nepremišljene izjave in dejanja, narejena v hipni želji po priljubljenosti ter všečnosti, imajo neposredne in dolgoročne posledice za vsakogar od nas, zato ne morem neobčutljivo mimo njih. Vendar je bil moj umik iz politike popoln in v njej nisem več aktivna. Svoje znanje in energijo zdaj v celoti posvečam razvoju ECDR-ja. Izziv je velik, vloženo delo pa že kaže pozitivne rezultate, tako da se veselim vsega, kar me še čaka na tej poti, in o vrnitvi v politiko ne razmišljam.

Mediaspeed