Novice Svet24

Župan Franc Setnikar zagotavlja, da Jaklič ni bil privilegiran, ta pa opozarja, da bi gradbeno dovoljenje moral dobiti že zdavnaj. Občina Dobrova-Polhov Gradec je s spremembami občinskega prostorskega načrta, ki ga je sprejela 10. julija, v uradnem listu je bil objavljen 26. julija, Jakliču dala pravno podlago, da legalizira na črno zgrajene objekte na svojem posestvu in prepreči njihovo rušenje.

Jaklič je danes opozoril, da bi že zdavnaj in brez spremembe občinskega prostorskega načrta moral dobiti gradbeno dovoljenje za objekt na posestvu. Ob tem je vse pozval, naj "končno prenehajo z oteževanjem razvoja podeželja".

Jaklič namreč opozarja, da je na posestvu le obnovil 150 let staro gorsko kmetijo, ki bi se drugače podrla, saj je streha že padla notri. "Javno sprašujem vse odgovorne in medije, ali bi bilo to v redu," je zapisal v sporočilu medijem. Ob tem predvideva, da "glede na to, koliko časa traja vse skupaj, bi bilo očitno bolje, da bi se kmetija podrla". "To je možno le v Sloveniji, V Avstriji bi za obnovo gorske kmetije dobil 50 odstotkov nepovratnih sredstev," pravi Jaklič.

Navedel je tudi, da njegov primer ni osamljen in da se je nanj v tem času obrnilo veliko ljudi s podobnimi težavami.

Župan občine Dobrova-Polhov Gradec Franc Setnikar zagotavlja, da Jaklič ni bil privilegiran pri pripravi sprememb občinskega prostorskega načrta. Pri presoji pobud občanov so upoštevali zgolj prostor, kjer posamezna parcela stoji, poudarja župan.

Postopek obravnave Jakličeve pobude je bil po zagotovilih občine ves čas transparenten. Kot pojasnjujejo, je bila pobuda za spremembo namenske rabe Jakličevih parcel podana že 28. februarja 2006 in dopolnjena 13. aprila 2007. Stavbna zemljišča na tem območju so bila določena že v osnutku prostorskega načrta leta 2007, dodajajo.

"Jaklič ni bil v nobenem privilegiranem položaju, da bi njegovo pobudo obravnavali kako drugače kot vse ostale," je v izjavi za STA zagotovil Setnikar. Spletni portal zurnal24.si je sicer izpostavil primer, da je občina zavrnila pobudo za spremembo v zazidljivo za parcelo, ki stoji med dvema hišama in na kateri že stoji pred mnogimi leti na črno zgrajena hiša. Vendar pa župan pravi, da takšnega primera ne poznajo. "Naj povedo konkretno, za katero parcelo gre, in bomo pogledali, za kaj gre," je dejal.

Gradbena inšpekcija si sicer že od leta 2005 prizadeva za zrušenje Jakličeve hiše z gospodarskim poslopjem in bazenom. V začetku maja je inšpektorat zaradi napak v postopku izdal novo odločbo. Bazen je po uredbi, ki jo je pripravil minister v prejšnji vladi Zvonko Černač, enostavnejša zgradba, za katero ni potrebno gradbeno dovoljenje.

Na Inšpektoratu RS za promet, energetiko in prostor so za STA pojasnili, da lahko inšpekcijski zavezanec kadarkoli do izvršbe po drugi osebi objekt legalizira. Postopek legalizacije vodijo na pristojni upravni enoti.

Konkreten inšpekcijski postopek zoper Jakliča še ni zaključen, pojasnjujejo na inšpektoratu. Če bo inšpekcijski zavezanec, torej Jaklič, objekt odstranil, se izvršba po drugi osebi ne bo opravila in se bo izvršilni postopek ustavil. V nasprotnem primeru pa bo gradbeni inšpektor opravil izvršbo skladno s prioritetami dela gradbene inšpekcije pri izvršilnih postopkih.

Na inšpektoratu so še poudarili, da trenutno veljavni zakon ne predvideva drugačne sankcije v primeru nelegalne gradnje, kot je odstranitev objekta.

Časnik Dnevnik pa je danes poročal, da je Jaklič vse svoje nepremičnine v Sloveniji prepisal na soprogo. Hkrati je na vse prepisane nepremičnine vpisal pravico do brezplačnega dosmrtnega užitka ter prepoved odtujitve in obremenitve. S tem je svoje premoženje zavaroval pred morebitnimi upniki, še naprej pa bo lahko nemoteno uporabljal vse svoje nepremičnine, navaja časnik.

Jaklič na to odgovarja, da sta z ženo skupaj že skoraj 24 let in do sedaj premoženja nista razdelila. Sedaj sta to storila in razdelila premoženje, kar pa po njegovih trditvah nima nobene zveze s tožbami Vzajemne. "Vzajemna je tri tožbe že izgubila, bo pa tudi ostali dve, saj so bile tožbe vložene le kot pritisk name in nimajo nobene pravne podlage," poudarja.

V Komisiji za preprečevanje korupcije pa so prav danes opozorili, da je nekdanji direktor Lekarne Ljubljana zavezanec za nadzor nad premoženjskim stanjem, a svojega premoženjskega stanja komisiji ni nikoli sporočil ter da iz njegovega neodzivanja na pozive komisije pa "je razvidno sistematično izogibanje izpolnitvi te dolžnosti".

Zato je komisija uradu za preprečevanje pranja denarja in davčni upravi podala pobudo, naj ugotovita dejansko stanje Jakličevega premoženja.

Jaklič bi moral svoje premoženje komisiji prvič prijaviti v 75 dneh po uveljavitvi zakona v letu 2010, pozneje v celoti na elektronskem obrazcu do 31. januarja 2012 in nazadnje v mesecu dni po prenehanju funkcije direktorja Lekarne Ljubljana, torej do konca aprila 2013.