Slovenija

''Možnost, da se uporabniku ne sledi, dokler sam ne izrazi želje''

STA / S.R.
24. 6. 2013, 11.47
Posodobljeno: 9. 8. 2017, 09.52
Deli članek:

Informacijska pooblaščenka Nataša Pirc Musar poudarja, da so obstoječe prakse analiziranja vedenja uporabnikov na spletu razširile do takšne mere, da so postale netransparentne in zato zahtevajo odziv.

Mediaspeed
Pirc Musarjeva poudarja pravico do informacijske zasebnosti.

Države, mednarodne organizacije in ponudniki storitev morajo zagotoviti upoštevanje pravice do informacijske zasebnosti, poudarja. Uporabniki imajo pravico, da sami odločajo, katere svoje podatke bodo delili in s kom, je informacijska pooblaščenka zapisala ob nekaterih odzivih na spremembo zakonodaje, ki določa uporabo t.i. piškotkov.

Privzete nastavitve bi morale po njenem mnenju omogočati, da se uporabniku ne sledi, dokler sam ne izrazi takšne želje, prav tako pa bi uporabniku morala biti dana možnost, da lahko svoje odločitve naknadno spremeni.

EU je namreč zaostrila zakonodajo na področju piškotkov. Nova pravila, ki so v Sloveniji stopila v veljavo 15. junija, določajo, da morajo biti uporabniki spleta o piškotkih obveščeni - na spletnih straneh zato zdaj uporabniki vidijo obvestila, da spletne strani uporabljajo piškotke in katere. Poleg tega pa se lahko določeni piškotki uporabljajo le, če uporabniki v to privolijo.

Mednarodna delovna skupina za varstvo osebnih podatkov v telekomunikacijah je sicer na zasedanju, ki je aprila potekalo v Pragi, sprejela delovni dokument o zasebnosti in sledenju na spletu. V dokumentu so opisane metode zbiranja, analize in uporabe podatkov o aktivnostih uporabnikov storitev informacijske družbe na spletu.

Ti podatki se v čedalje večjem obsegu kombinirajo in analizirajo za različne namene, od dobrodelnih do povsem zasebnih komercialnih namenov, povezanih z vedenjskim oglaševanjem, je zapisala Pirc Musarjeva.

Po njenem mnenju navedeno predstavlja izjemno tveganje za zasebnost vsakogar, ki uporablja storitve informacijske družbe. "V najbolj krutem scenariju bi situacijo lahko primerjali z vsepristonim nadzorom - nekdo, ki nas konstanto opazuje in ve, kje se nahajamo, kaj počnemo, kaj nas zanima in kaj iščemo, pri čemer je takšen nadzor stalen in nezaznaven," je zapisala.

Kot je poudarila, so države v preteklosti bolj ali manj obračale glavo stran od neprijetnih dejstev in so regulacijo prepuščale zasebnemu sektorju, vendar pa samoregulativni pristopi niso uspeli obvarovati temeljnih pravic posameznikov, da se sami odločajo, kdo bo zbiral njihove podatke in za kakšne namene.