Sredi marca letos je Komisija za preprečevaje korupcije izdala priporočila za odpravo sistemskih korupcijskih tveganj v povezavi z javnimi razpisi o podeljevanju sredstev. Samo nekaj dni pozneje pa jenotranja revizijska služba Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo RS (MGRT) izdala poročilo izredne revizije javnih razpisov.

Oba dokumenta ugotavljata številne kršitve zakonodaje na področju varstva potrošnikov v zvezi z dvema medsebojno povezanima pravnima osebama – Zvezo potrošnikov Slovenije (ZPS) in Mednarodnim inštitutom za potrošniške raziskave (MIPOR), oba vodi ga. Breda Kutin. Služba za notranjo revizijo je v poročilu med drugim zapisala, da se pri javnem razpisu za podelitev koncesije za sofinanciranje izdajanja revije za varstvo potrošnikov niso upoštevali razpisani pogoji, pri zahtevkih za izplačilo niso dosledno preverjali upravičenih stroškov, kljub vsakoletnim problemom nikoli ni bila izvedena analiza problematike izvedbe javnega razpisa, strokovne službe ministrstva pa niso opozorile na neprimerno zoževanje konkurence v javnih razpisih.

Tudi KPK je v povezavi z javnimi razpisi o podeljevanju sredstev s širšega področja varstva potrošnikov podala podobno mnenje. Ugotovili so, da bi moral biti razpis za sofinanciranje Evropskega potrošniškega centra izpeljan leta 2011, a je bil šele leta 2012. V razpisu so bili navedeni razpisni pogoji, ki so močno skrčili možne prijavitelje.

Zaradi nejasnosti, ali je EPC javna služba ali ne, MGRT ni izvedlo razpisa za dodeljevanje sredstev, temveč sta se z nekdanjim Uradom za varstvo potrošnikov arbitrarno odločala o tem, ali bo javni razpis izveden ali ne. Računsko sodišče je v zvezi s tem dejalo, da bi moral biti razpis izveden v vsakem primeru, s tem pa so odgovorne osebe na ministrstvu za gospodarstvo sistematično dopuščale dolžno ravnanje in zagotovile korist ZPS-ju in MIPOR-ju.

Korist se izkazuje v obliki pridobljenih poslov in tudi pridobite referenc za nadaljnje razpise, s čimer je bila preostala konkurenca že vnaprej izločena, zmagovalec razpisa pa vnaprej znan.Kot je še zapisala KPK, so vse organizacije za varstvo potrošnikov že leta potisnjene v položaj, ko zaradinačina obravnavanja ZPS-ja s strani državnih organov sploh ne morejo pridobiti relevantnih in obsežnejših referenc. Po mnenju zavoda PIP so te organizacije propadle prav zaradi te sistemske korupcije.

Poleg tega pa se po ugotovitvi KPK-ja na MGRT-ju s področjem varstva potrošnikov že dlje časa ukvarja oseba, ki je bila v preteklosti povezan z ZPS-jem in MIPOR-jem, zaradi česar obstaja močan dvom o njeni nepristranskosti.

KPK je zapisala, da v bodoče pričakuje, da se sprejmejo ukrepi, ki bodo povečali konkurenco oziroma morebitne prijavitelje postavili v enakovreden položaj. Kakšni bodo ukrepi ministrstva v zvezi s tem, šeni znano, saj od njih odgovore še pričakujemo, prav tako pričakujemo odgovore od Zveze potrošnikov Slovenije. V zavodu PIP pa verjamejo, da do upravičenosti ZPS-ja in MIPOR-ja do prejemanja novih javnih sredstev glede na vse ugotovljene kršitve zakonodaje ne more priti. Bo morala ZPS morda celo vrniti pridobljen denar?