OZS predlog načelno podpira, a opozarja, da se ta problem lahko reši le z večjo osveščenostjo in bolj prijazno davčno zakonodajo.   "Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije (OZS) načelno podpira uvedbo davčnih blagajn za vse poslovne subjekte na enak način. Vendar pa država s tem ne bo rešila problema opuščanja izdajanja računov za opravljen gotovinski promet in drugih oblik sive ekonomije. Ta problem bi lahko rešili le z boljšo ozaveščenostjo davkoplačevalcev in s prijaznejšo davčno zakonodajo," so zapisali v izjavi za javnost.

Kot so opozorili, uvedba davčnih ne posega celovito na področje gotovinskega prometa, saj zajema le določen del gospodarskih subjektov, in ne tudi potrošnikov. "Uvedba davčnih blagajn ne bo vplivala na zmanjšanje sive ekonomije, kar je razvidno tudi iz primerjave 10-letnega povprečja sive ekonomije v državah EU, kjer imajo uvedene davčne blagajne, in v državah EU, kjer teh ni," so zapisali.

Država bi morala po njihovem mnenju javno objavljati rezultate ukrepov za učinkovitejše pobiranje davkov. Če bi bila posledica skupnih aktivnosti državljanov in države večji davčni izkupiček, bi morala obljubiti, da bo postopoma zmanjševala davčne stopnje posameznih davkov. "Če bi bila davčna zakonodaja v Sloveniji dovolj stimulativna, bi svoje delo obrtniki in podjetniki raje prijavili," so še dodali.

Glavna tržna inšpektorica Andrejka Grlić je pred dnevi med drugim dejala, da bi bilo treba v boju zoper sivo ekonomijo ponovno razmisliti o uvedbi davčnih blagajn po hrvaškem vzoru, kjer so gostinci samo marca v letni primerjavi prijavili za 38 odstotkov več prometa. Za uvedbo teh blagajn so se v pogovorih za dvig DDV, ki se bo v Sloveniji zgodil julija, zavzeli tudi v koalicijski SD.

Slovenija je sicer na tem področju že storila korak naprej, saj bo z julijem začel veljati ukrep obvezne uporabe računalniškega programa ali elektronske naprave, ki ne omogoča brisanja, popravljanja ali kakršnegakoli spreminjanja izvornega zapisa, shranjenega v napravi ali na drugem mediju, brez hrambe prvotnih podatkov in vseh poznejših sprememb.

"Gre za podobno rešitev, kot so davčne blagajne, a je cenejša za davčne zavezance," so pred časom izpostavili na ministrstvu za finance. Tam menijo, da h krepitvi davčne kulture prispeva tudi javna objava neplačnikov davkov, katerih dolg presega 5000 evrov in zamujajo s plačilom vsaj 90 dni. Seznam je bil prvič objavljen aprila.