Slovenija

Izbrisani predlagajo devetkrat višji znesek odškodnine

STA / J.P.
27. 5. 2013, 18.01
Posodobljeno: 9. 8. 2017, 09.52
Deli članek:

Predlagan pavšal 30 evrov mesečno za odškodnino izbrisanim je za njihove predstavnike sramoten, sami predlagajo devetkrat višji znesek.

Mediaspeed
Gregor Virant

Po mnenju Matevža Krivica je koncept zakona norčevanje iz prava. Minister za notranje zadeve Gregor Virant je po srečanju pojasnil, da bodo na ministrstvu pripombe preučili, a izbrisanim danes ni ničesar obljubil.

Za popravo krivic izbrisanim je po Virantovih besedah namenjenih 32 milijonov evrov, če bi ostali pri predlaganem pavšalnem znesku.

Minister za notranje zadeve in javno upravo je na novinarski konferenci po srečanju s predstavniki izbrisanih pojasnil, da bi bili po predlogu zakona do odškodnin upravičeni tisti, ki so izkazali aktivno prizadevanje za pridobitev državljanstva.

Medtem izbrisani izrecno zahtevajo, da mora zakon zagotoviti ustrezne odškodnine vsem 25.000 izbrisanim.

Pavšalni znesek za popravo krivice, ki bi ga uveljavljali v upravnem postopku, je po mnenju vladnih predstavnikov zaradi izjemno različnih individualnih situacij edini možen koncept za poplačilo odškodnine. Individualne okoliščine bi namreč lahko po Virantovih besedah upoštevali le v pravdnem postopku.

"Niso bili vsi enako prizadeti in, ker je vzročno zvezo težko dokazovati, je pavšal edini način za to," je pojasnil Virant.

Določili so podobno, kot je pri žrtvah vojnega nasilja. Gre tudi za primerljiv znesek temu, ki ga prejemajo žrtve vojnega nasilja, je ob očitkih, da je 30 evrov mesečno sramoten pavšal, poudaril minister.

Izpostavil je, da bodo pavšalni znesek pridobili v enostavnem upravnem postopku, v katerem upravna enota pridobi vse potrebne podatke. Posebne stroške, ki so nastali zaradi izbrisa, denimo stroške zdravstvenih storitev, bi v upravnem postopku vrnili na podlagi dokazil. Zakon predvideva še nekatere druge pravice, na primer plačilo prispevka za obvezno zdravstveno zavarovanje, olajšave pri uveljavljanju pravic iz javnih sredstev...

Po mnenju izbrisanih bi moral zakon poleg pavšala v upravnem postopku omogočati tudi možnost, da posameznik dejansko škodo uveljavlja v pravdnem postopku, pri čemer bi veljale določene olajšave glede zastaralnih rokov in načina dokazovanja. Na ministrstvu bodo po Virantovih besedah o tem razmislili. Je pa pojasnil, da zakon ne predvideva izplačila odškodnin potomcem izbrisanih, če bi jih ti zahtevali za nazaj.

Virant bo predlog zakona v Strasbourgu predstavil že prihodnji teden. Medtem ko ne vedo, s kakšnim zneskom bi bilo "zadovoljno" Evropsko sodišče za človekove pravice, je ocena višine pavšala na strani zakonodajalca, pravi minister.

Predstavniki izbrisanih so sicer problematizirali že sam koncept zakona, ker je po ocenah Matevža Krivica norčevanje iz domačega in evropskega prava ter iz zdravega razuma.

Po oceni Krivica je Virant pokazal pripravljenost razmisliti o pripombah, zlasti o glavnih. "Videli bomo, ali bodo neke drobnarije od naših pripomb spet vključili v zakon, češ, saj smo vas poslušali, težava pa bo ostala nerešena," je v izjavi novinarjem dejal Krivic.

Poudaril je, da gre po eni strani za usodo izbrisanih, po drugi strani pa za usodo in za ugled Slovenije kot pravne države. Po njegovem prepričanju se bo Slovenija s takim zakonom, kot ga sedaj predlaga vlada, ponovno osramotila v Strasbourgu.

Kot izhodišče za izračun pavšalne odškodnine za tistih 10.000 izbrisanih, ki "so bili prisiljeni pretežno živeti v Sloveniji", predstavniki izbrisanih predlagajo znesek, ki ga država priznava vsakemu, ki se znajde v socialni stiski. To je 260 evrov.

Virant je kot osnovni namen zakona izpostavil, da z njim popravijo krivico, ki je bila storjena izbrisanim, kar je Sloveniji naložilo tudi Evropsko sodišče za človekove pravice. Sodišče je državi dalo leto časa, da pripravi odškodninsko shemo.