Slovenija

Janković sodelovanja s Tovšakovo ne obžaluje

STA / S.R.
21. 5. 2013, 17.56
Posodobljeno: 9. 8. 2017, 09.52
Deli članek:

Ljubljanski župan Zoran Janković sodelovanja z nekdanjo direktorico Vegrada Hildo Tovšak v okviru gradbenih projektov v Ljubljani ne obžaluje.

Mediaspeed
Sodelovanja s Tovšakovo ne obžaluje.

Glede Tovšakove, ki jo trenutno z mednarodno tiralico iščejo tudi izven Slovenije, je Janković povedal tudi, da pričakuje, da bo pravna država delovala.

O sodelovanju z Vegradom je Janković na novinarski konferenci dejal, da je podjetje stanovanjsko sosesko Celovški dvori, kar se tiče Ljubljane, zgradil dobro. Pojasnil je, da če Vegrad ne bi oddal ponudbe za gradnjo, bi ljudje še vedno čakali na neprofitna stanovanja, ki jih je Mestna občina Ljubljana kupila v soseski. Ob tem pa mu je žal, da podjetje ni dokončalo projekta izgradnje kampusa, za kar so že imeli gradbeno dovoljenje.

Kljub temu, da je Vegradu uspelo dokončati gradnjo stanovanj v Celovških dvorih, pa je nedokončan ostal projekt izgradnje hotela ob Celovški cesti, kjer je ostala le gradbena jama. Kaj se bo z njo zgodilo, Janković ne ve. Dejal je, da se morata banki upnici dogovoriti, kako naprej, in dodal, da je sam že od začetka nasprotoval gradnji hotela.

Poleg gradbene jame ob Celovški cesti jih je v Ljubljani še nekaj, med drugim tudi v bližini Bavarskega dvora. Na Mestni občini Ljubljana (MOL) bodo zato po županovih besedah poskusili pripraviti predlog odloka, s katerim bi lastnike jam obvezali, da projekt izpeljejo vsaj tako daleč, da se jama zapolni. S tem bi vzpostavili vsaj pohodno ploščad, je dejal Janković in dodal, da bodo poskušali najti pravno osnovo za odlok.

Na MOL poleg priprave odloka sicer načrtujejo nekatere večje investicije na področju gradnje komunalne infrastrukture. Po Jankovićevih besedah bodo to med drugim uredili na Rakovi Jelši, in sicer na posameznih stranskih ulicah. Z deli bodo začeli julija, končali pa leta 2016. "Pred šestimi leti smo imeli skoraj 34 odstotkov objektov brez kanalizacije," je povedal in dodal, da se bo do leta 2017 število zmanjšalo na pet odstotkov.

Ljubljanska občina gradnjo oziroma obnovo komunalne infrastrukture načrtuje tudi v Vevčah, na Čopovi ulici, na Poti na Golovec, Cesti na Brdo ter na Toškem čelu. Poleg tega so v načrtu tudi kohezijski projekti, med katerimi sta izgradnja tretje faze centralne čistilne naprave v Ljubljani ter dela na območju vodonosnika ljubljanskega polja. Vrednost omenjenih investicij in projektov je okoli 200 milijonov evrov, je povedal Janković in dodal, da bi približno polovico lahko pokrili z evropskimi sredstvi.