Slovenija

Sumi o možnosti korupcije v študentski organizaciji

Simon Rosc
21. 5. 2013, 17.51
Posodobljeno: 9. 8. 2017, 09.52
Deli članek:

Študentsko organizacijo Univerze v Ljubljani znova pretresajo sumi o možnosti korupcije.

Thinkstock, Mediaspeed
Podkupnine, donacije in sumljivi projekti

Tokrat je v ospredju investicija v hotel, zaradi česar so se celo pričeli zbirati podpisi za izvedbo referenduma o preprečitvi investicije. Bodo študentje tudi to investicijo zapisali med mnoge škandale zadnjih nekaj let?

Študentsko društvo in študentska poslanska skupina Iskra sta začela zbirati podpise za izvedbo študentskega referenduma proti investiciji v hotel, ki ga na Kersnikovi ulici načrtuje Študentska organizacija Univerze (ŠOU) v Ljubljani. V društvu in poslanski skupini menijo, da je projekt slaba naložba ter da vzpostavlja realno možnost korupcije.

Na ŠOU v Ljubljani so konec aprila napovedali, da bodo svoje poslovne prostore preselili s Kersnikove 4 na Vojkovo ulico 63, ter pojasnili, da želijo na Kersnikovi vzpostaviti študentsko menzo in manjši hotel. Hotel bi imel predvidoma 22 sob, upravljal pa bi ga ŠOU Hostel, ki že upravlja s hostlom Celica.

Zavoljo številnih preteklih afer, ki so omadeževale študentske organizacije, verjetno vsaka investicija vzbudi vsaj majhen dvom o poštenosti poslov.

Prve afere segajo v leto 2010, ko naj bi takratni študentski funkcionar Željko Milovanovič podkupil študentskega poslanca Marka Hozjana z deset tisoč evri, da se on in njegovi poslanski kolegi ne bi udeležili seje krovne študentske organizacije in s tem ne bi bila dosežena sklepčnost. Milovanovič naj bi z istim namenom drugemu poslancu ponudil 1500 evrov podkupnine in deset dni jadranja s študentsko jahto.

V afero se je ujel tudi študentski poslanec Marko Hozjan, ko naj bi kot predsednik študentske organizacije Ljubljana prek študentskih napotnic nakazoval denar osebam, ki niso nikoli delale za organizacijo.

Večina pa se spomni afere, povezane z jadrnico, ki sta jo kupila zavod ŠOLT in ljubljanska Študentska organizacija. 13-metrska velikanka, ki je stala dobrih sto tisoč evrov, je bila kupljena z namenom cenejšega izvajanja tečajev jadranja. Kljub temu pa so podpisali pogodbo z jadralnim društvom Lenivec, po kateri so za posamezni tečaj jadranja plačevali po tristo evrov.

Nedavno so hoteli kupiti gostinski lokal v središču Ljubljane in kopališče Laguna. Za analize o smotrnosti nakupa so odšteli kar 85 tisoč evrov, nato pa se za nakup niso odločili. Ljubljanski  študentje so znani tudi po velikodušnih dotacijah. Oddaji Hri-Bar so za sponzorstvo namenili dobrih 20 tisoč evrov, kar 30 tisoč pa so oddaji podarili kot donacijo.

Zaradi suma gospodarske kriminalitete pa so se kriminalisti ustavili tudi pri primorskih študentih. Direktor primorske študentske organizacije naj bi se okoriščal na račun organizacije.

Če se malo pošalimo, so študenti znani po razsipnosti in nespametnih dejanjih in jim zato pretirane zapravljivosti ne gre očitati. A vendar, navsezadnje gre za denar študentov, zaradi česar bi njihovi funkcionarji morali z njim ravnati kar se da gospodarno. Delni razlog deviantnih dejanj tiči morda tudi v tem, da študentske organizacije ne nadzira noben zunanji nadzorni organ. Sicer je računsko sodišče v preteklosti izvedlo revizijo, vendar organizacijam njihovih sklepov ni bilo treba upoštevati.

Upajmo, da funkcija študentskega funkcionarja ne pomeni šole za nadaljnja dela na vodilnih položajih v podjetjih ali kje pri vrhu javne uprave in da so nespametna dejanja res samo posledica mladosti.

Thinkstock, Mediaspeed
Oddaja Hri-Bar je prejela velikodušne donacije.