Slovenija

Izpustitev Tovšakove bi lahko preprečili

STA / S.R.
21. 5. 2013, 17.38
Posodobljeno: 9. 8. 2017, 09.52
Deli članek:

Izpustitev Hilde Tovšak iz pripora bi lahko preprečili z boljšo koordinacijo tožilcev, trdi Bojan Dobovšek s Fakultete za varnostne vede.

Mediaspeed
Dr. Bojan Dobovšek, Fakulteta za varnostne vede UM

Izpustitev po njegovem mnenju ni nujno napaka tožilca, bi pa lahko tožilci razmišljali toliko naprej, da bi skombinirali različne postopke proti Tovšakovi in bi v priporu ostala zaradi kakšnega drugega postopka.

Če bi tožilci mislili zelo naprej in na vse kombinacije, bi se po njegovem mnenju včasih lahko kakšnim podobnim situacijam izognili. Bi bilo pa vprašanje potem, ali bi bilo vse zakonito, je opozoril.

Če je pri izpustitvi nekdanje prve dame Vegrada Tovšakove v resnici šlo za napako tožilca, Dobovšek meni, da sankcija zoper njega ni nujna, saj vsi pri opravljanju svojega poklica delajo napake. Bi pa moral biti kaznovan tožilec, če bi pri tem storil kaznivo dejanje, kot je na primer opustitev dolžnega ravnanja. Kar pa je seveda po njegovih besedah treba dokazati.

Javnost je ogorčena tudi zaradi dejstva, da je bila Tovšakova že pravnomočno obsojena v drugih primerih, a kazni še ni začela prestajati. Dobovšek pojasnjuje, da časovna omejitev, v koliko časa po pravnomočni obsodbi mora obsojenec začeti prestajati zaporno kazen, ni točno določena. Obstajajo sicer instrukcijski roki, ki pa niso striktno določeni. "Jasno je, da lahko zadeve zaradi kompleksnosti ali drugih okoliščin odstopajo," je dejal.

Glede na to da je Specializirano državno tožilstvo v drugih primerih predlagalo pripor za Tovšakovo zaradi begosumnosti, se mnogi sprašujejo, zakaj so jo tokrat na prostost spustili brez nadzora. Policija in sodišče imata po Dobovškovih navedbah možnost nadzora oseb, ki jih izpustijo iz pripora, vendar pa mora pristojna institucija tako odrediti. "Jasno je, da ne moremo kar nadzirati vseh oseb, ki gredo iz pripora brez odredb pristojne institucije, ker potem bi posegali v človekove pravice," je dejal.

Dobovšek tudi pravi, da ni nujno, da se obsojencu na zaporno kazen po pravnomočni sodbi odvzamejo dokumenti oz. potni list. To je, kot pravi, odvisno od primera in je ponavadi zapisano v sodbi. "Res pa je, da sedaj ko so odprte meje EU, lahko pridemo marsikam tudi brez dokumentov, ali pa samo z osebno izkaznico oz. denimo vozniškim dovoljenjem," je še dejal. Iz Okrožnega sodišča v Mariboru so sicer za STA sporočili, da ob odreditvi pripora odvzem potnega lista ni predviden.

Glede domnevnega bega v tujino pa je Dobovšek dejal, da je jasno, da so kriminalci prvi, ki so izrabili odprtost meja v EU za svoja kriminalne dejavnosti ali skrivanje preko mej.

Ob tem pa opozarja, da se v teoriji kar nekaj prebežnikov vrne v domovino, saj si z begom ustvarijo veliko stroškov in so pod velikim psihičnim pritiskom, kdaj bodo odkriti. "Po eni strani so kriminalci, ki tako pobegnejo, pod velikim pritiskom, sploh ker imajo vse sorodnike in stike v državi, kjer jih iščejo. Tako da je to po eni strani tudi kazen za njih, ker se jim spremeni življenje," je dodal.