Slovenija

Štajerci umirajo, odgovorni se ne zganejo

Gabrijel Toplak
17. 5. 2013, 14.14
Posodobljeno: 9. 8. 2017, 09.52
Deli članek:

Krajani iz Rance v občini Pesnica pri Mariboru, od katerih so se že mnogi za las izognili prometni nesreči z vlakom, so prepričani, da se pred približno 80 vlaki, ki vsak dan peljejo čez »njihov« železniški prehod, in novimi nesrečami na železniškem prehodu, na katerem ni zapornic, drugače ne morejo izogniti

Gabrijel Toplak
Edina sprejemljiva rešitev so zapornice.

Predstavniki civilne iniciative s krajani iz Rance v občini Pesnica pri Mariboru so kljub devetim prometnim nesrečam, v katerih so ljudje tudi umirali, prepričani, da se tamkajšnja občina po več letih njihovih prizadevanj za postavitev zapornic ne zavzema več toliko za rešitev, četudi se po njihovih podatkih po tej progi na dan pelje do 80 vlakov.

Predstavnica civilne iniciative Breda Črnčec, ki se z žalostjo spominja nesreče izpred skoraj treh let, ko sta v tragični nesreči v deževnem popoldnevu v trčenju z vlakom v razbitinah avtomobila umrla njena sorodnika, 44-letna voznica in njen petletni sin, pravi, da želijo samo varen prehod čez železniško progo. »Po skoraj dveh letih nam je uspelo doseči le to, da so posekali grmovje ob progi. Najhuje je jeseni, ko je megla pogosto tako gosta, da je vidljivost slaba, le nekaj metrov, nevarno pa je tudi, ko dežuje ali je mračno. Lani smo skupaj z županom sicer sprejeli sklep, da bi od bližnjega prehoda napeljali električni kabel, da bi lahko tudi tega zavarovali z zapornicami, ter da bomo šli skupaj v Ljubljano, ampak od takrat nismo prejeli ne kakšnega zapisnika, kaj šele, da bi odšli v prestolnico. Očitno je tudi ideja o ureditvi vzporedne ceste po nekaj letih že zdavnaj izpuhtela,« meni Črnčeceva, ki še pravi, da bi sprejeli kakršnokoli rešitev, samo da se zadeva začne premikati, saj je za prebivalce Rance, v kateri je okoli 80 hiš in številne družine imajo otroke, ta cesta in prečkanje tega prehoda edini izhod do ceste Penica–Šentilj. Za dobro njihovih otrok, vnukov in drugih pa na predajo ne pomislijo, zato se zgolj z opozorilnimi tablami, znaki in posekanim grmičevjem ne bodo sprijaznili.

Ker je že skoraj vsak od tamkajšnjih krajanov imel slabo izkušnjo s prečkanjem prehoda, se tudi Drago Pintarič, ki prehod prečka vsaj štirikrat na dan, v slabem vremenu na poseben način loti prečkanja. »Vlaki so vedno bolj tihi in hitri, zato iskreno povem, da vselej v megli še pred prečkanjem proge, predvsem iz strahu in previdnostjo, raje izstopim iz avtomobila, ga ugasnem in stopim ven ter poslušam, ali slišim vlak. Prej ne speljem,« poudarja Pintarič. In ne samo Vesna Fartely, tudi njeni hčerki sta imeli skorajšnjo nesrečo. »Sama sem pred časom vsaj dvakrat pogledala levo in desno ter že hotela zapeljati čez progo, ko je naenkrat prihrumel vlak. K sreči sem pravočasno ustavila. Ne upam si pomisliti na to, kaj bi bilo, če takrat ne bi pritisnila na pravo stopalko,« razmišlja Farteljeva, medtem ko 76-letni Alojz Sternad, ki je rojen na Ranci, vidi najboljšo rešitev v ureditvi vzporedne ceste, saj bi lahko potem vse tri železniške prehode tudi zaprli.

Župan Venčeslav Senekovič pa odgovarja, da vsem železniškim prehodom v občini namenjajo veliko pozornosti, zato mu je žal, da nekateri občani ne razumejo, da je občina le ena izmed strank v postopku. Dodaja, da podpirajo iniciativo in občane, zato delajo vse, kar lahko, vendar se takšne zadeve ne rešujejo čez noč.

Gabrijel Toplak
Prečkanje prehoda v Ranci zahteva od voznikov precejšnjo previdnost.