Glavni poudarek razstave bo namenjen čaščenju obeh svetnikov med Slovenci, po njenem odprtju pa bodo pripravili še krajše predavanje o starocerkveni slovanščini.

Kot so sporočili iz stiškega muzeja, se letos spominjajo 1150. obletnice delovanja svetih bratov Cirila in Metoda med Slovani. Ker je njuno delovanje imelo globok vpliv tudi med Slovenci, pa se omenjenemu obeležju pridružujejo še v Stični, so dodali.

Čeprav za delovanje navedenih bratov na območju Slovenije nimajo trdnih dokazov, pa so Slovenci oba apostola kljub temu vzeli za svoja. To po mnenju prirediteljev razstave dokazujejo številna društva, cerkve, kapele, umetniška dela in tudi legende. Na območjih, kjer so bili Slovenci v minulih stoletjih podvrženi nasilni asimilaciji večjih sosednih narodov, pa sta apostola dobila še dodaten nacionalni pomen, so pojasnili.

Avtor razstave, ki bo na ogled do 25. avgusta, je kustos Tadej Trnovšek. Življenje sv. Cirila in Metoda ter vpliv njunega delovanja na Slovence bodo predstavili na 20 panojih. Razstavili bodo tudi posamezne muzejske predmete, povezane z njunim čaščenjem med Slovenci.

Po odprtju razstave bo docentka in profesorica oddelka za slovenistiko Filozofske fakultete v Ljubljani Vanda Babič spregovorila o starocerkveni slovanščini, so še sporočili iz stiškega muzeja.

Sv. Ciril in Metod sta bila bizantinska misijonarja, ki sta najbolj znana po pokristjanjevanju Slovanov. Pri oznanjevanju krščanske vere sta uporabljala posebno pisavo glagolico, ki jo je na vzhodu Evrope kasneje izpodrinila po sv. Cirilu imenovana cirilica in na zahodu rimska latinica.

Navedena, v grškem Solunu rojena svetnika, veljata za apostola Slovanov in sozavetnika Evrope. Metod je predvidoma živel med letoma 812 in 885, Ciril pa med 826 in 869.