Približno 700 delegatov pa bo razpravljalo in sprejelo resolucijo Družba odgovornosti in svobode, ki ponuja odgovore na sedanje izzive in položaj v državi.
Tudi po dveh desetletjih Janša trdno v sedlu prvaka SDS
Vložitev kandidatur za organe stranke je sicer možna tudi na samem kongresu SDS, a Janša še vedno uživa veliko podporo članstva, zato protikandidatov ni pričakovati. S ponovno kandidaturo je tudi zatrl nekatera ugibanja o njegovi nadaljnji vlogi v stranki, ki so se okrepila po razpadu Janševe druge vlade februarja letos.
Krizo vlade, ki je krmilo države prevzela v začetku leta 2012, je sprožilo poročilo protikorupcijske komisije o premoženju Janše in tudi ljubljanskega župana Zorana Jankovića. Janša je očitke o nepojasnjenem povečanju njegovega premoženja zavrnil, zaupnico so mu izrekli tudi člani sveta stranke. Vseeno pa so ugotovitve protikorupcijske komisije načele trdnost koalicije, ki so jo po slabem letu dni zapustile SLS, DL in DeSUS. Janša se kljub pozivom omenjenih treh koalicijskih partneric ni umaknil z mesta premiera, a ga je nato državnozborska večina s konstruktivno nezaupnico konec februarja zamenjala z vodjo največje parlamentarne stranke PS Alenko Bratušek.
Tudi predčasno slovo s premierskega položaja pa ni omajalo zaupanja večine v strankarskih vrstah v Janšo, tako kot tudi ne vrsta odmevnih afer, od domnevne trgovine z orožjem v začetku devetdesetih do domnevno koruptivnega ravnanja v poslu z nakupi oklepnikov Patria. Nobena od zadev doslej še ni dobila sodnega epiloga.
Z resolucijo SDS vrednostno središče slovenskega naroda postavlja na temelje vrednot osamosvajanja
Podpredsednik stranke Zvonko Černač pričakuje na kongresu bogato razpravo, ki bo svoj formalni okvir dobila v kongresnih dokumentih in posameznih resolucijah, ki bodo odgovorile na aktualno politično situacijo in na izzive časa. Osrednja resolucija z naslovom Družba odgovornosti in svobode vrednostno središče slovenskega naroda postavlja na temelje vrednot osamosvajanja. Iz teh vrednot pa išče odgovore na sedanji položaj in izzive, s katerimi se sooča država. Kot je za STA pojasnil Černač, so v resoluciji opravili analizo dosedanjega delovanja, se opredelili do trenutnega političnega položaja in razmer ter utemeljili izzive za prihodnost.
Černač je prepričan, da razlogi za krizo tičijo v dalj časa trajajoči družbeni krizi in tudi v tem, da "naša družba ni nikoli do konca razčistila z ostanki prejšnjega režima, ki so se skozi strukture posameznih institucij polastili države".
SDS sicer še vedno, tako kot na prejšnjem kongresu leta 2009, izpostavlja nujnost sprememb političnega sistema oziroma prehod v drugo republiko. Med drugim izpostavljajo spremembe volilnega sistema v smeri večje enakosti, pravičnosti, preglednosti, odgovornosti, stabilnosti in učinkovitosti.
SDS je stalnica na slovenskem političnem parketu
Ta čas druga največja politična stranka je sicer svojo pot ves čas utrjevala na temeljih in vrednotah iz obdobja slovenskega osamosvajanja. Skozi čas je postala stalnica in ena ključnih sil v slovenskem političnem prostoru. Kljub posameznim nesoglasjem in nekaterim izstopom pa je SDS navzven vselej delovala dokaj enotno.
V SDS med drugim ugotavljajo, da je stranka rasla organsko, počasi, od začetne nekajodstotne podpore, v zadnjih desetih letih beleži skoraj 30-odstotno podporo javnosti. Stranka ima preko 30.000 članic in članov, kar po besedah Černača predstavlja pomemben strokovni potencial in predstavlja trdno ter stabilno politično silo s programom, ki je odprt za povezovanje in sodelovanje.
Poudaril je, da je SDS v preteklosti vedno delovala odgovorno, tako v časih, ko je bila v opoziciji, kot v obdobjih, ko je sodelovala ali vodila vlado. Po njegovem prepričanju se je njihova usmeritev k pozitivnim spremembam v družbi in državi pokazala v prvem in tudi zadnjem mandatu vlade Janeza Janše. Zadnji je bil, tako Černač, zaradi odhoda DL, SLS in DeSUS iz vlade "po nepotrebnem in v škodo države predčasno prekinjen".
Še bolj pomemben pa je po njegovih ocenah pogled naprej. Spomnil je, da je Slovenija pred več kot 20 leti postala samostojna država, ki naj bi temeljila na demokraciji, vladavini prava in pravičnosti. A po njegovem mnenju lahko ugotovimo, da temu ni tako "in da smo verjetno pred še pomembnejšimi izzivi kot pred več kot 20 leti".
Ob tem je spomnil na 24. obletnico sprejetja Majniške deklaracije, katere tretja točka, ki med drugim govori o spoštovanju človekovih pravic in svoboščin ter o političnem pluralizmu, po njegovih ocenah ni bila v celoti uresničena. Čas je, pravi Černač, da se glede teh usmeritev ponovno poenotimo in temeljito prenovimo družbo. Verjetno je nastopil čas za novo Majniško deklaracijo, je dejal.
SDS širi prostor delovanja tudi zunaj strankarskih okvirov in želi vzpostaviti pogoje za "državo, ki bo pravična, gospodarsko močna in razvita, v kateri bodo ljudje lahko dobili delo in v kateri bodo državljani na demokratičnih volitvah in ne na ulicah odločali o tem, komu bodo zaupali upravljanje z državo," je še poudaril.
Ustanovni kongres stranke, ki se je takrat imenovala Socialdemokratska zveza Slovenije, je bil sklican 16. februarja 1989. Prvi predsednik stranke je postal France Tomšič, ki ga je novembra 1989 nasledil Jože Pučnik. Pučnik je takoj zatem postal tudi predsednik Demokratične opozicije Slovenije (DEMOS), ki je zmagala na volitvah 1990 in nato vodila proces osamosvojitve Slovenije. Tedanji obrambni minister Janez Janša je bil na 3. kongresu stranke leta 1993 prvič izvoljen za njenega predsednika.
SDS je sodelovala tudi v drugi vladi, in sicer skupaj z LDS, SKD in Združeno listo. Potem ko je državni zbor spomladi leta 1994 na predlog takratnega predsednika vlade Janeza Drnovška razrešil Janšo z mesta obrambnega ministra, je stranka izstopila iz omenjene vladne koalicije. Leta 2000 je nato sodelovala v vladi Andreja Bajuka. Člani sveta SDS so 19. septembra v Izoli potrdili spremembo imena stranke iz dotedanje Socialdemokratske stranke Slovenije (skrajšano Socialdemokrati Slovenije) v Slovensko demokratsko stranko.
Med letoma 2004 in 2008 je bila SDS največja stranka vladne koalicije. Janša je postal predsednik vlade, v kateri je SDS sodelovala še s SLS, DeSUS in NSi. Janša je kot premier leta 2008, ko je Slovenija prevzela predsedovanje EU, vodil tudi Evropski svet.
Na volitvah leta 2008 je SDS ponovno pristala v opoziciji, tudi na predčasnih državnozborskih volitvah decembra lani pa kljub napovedim javnomnenjskih anket ni postala relativna zmagovalka volitev. Premagala jo je Pozitivna Slovenija, a njen predsednik Zoran Janković v DZ ni dobil podpore za mandatarja. Medtem je Janši uspelo oblikovati koalicijo, ki ga je 10. februarja 2012 tudi izvolila za predsednika vlade. Po enem letu je zaradi razpada koalicije premiersko mesto prepustil Bratuškovi.
