Slovenija

OZS proti dvigu DDV in kriznem davku

STA / S.R.
7. 5. 2013, 15.10
Posodobljeno: 9. 8. 2017, 09.52
Deli članek:

Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije (OZS) nasprotuje napovedanemu dvigu DDV in kriznemu davku.

OZS

Meni namreč, da bi ukrepa negativno vplivala na gospodarsko rast in konkurenčnost gospodarstva, kar da kažejo tudi analize in prakse sosednjih držav, so sporočili iz OZS.

OZS meni, da se vlada za takšne ukrepe ne bi odločila, če bi proučila razlike v davčnih sistemih držav EU, učinke dviga DDV in uvedbe višjih dajatev na plače. Napoveduje, da bo v naslednjih tednih z analizami vladi dokazala škodljive posledice za gospodarsko rast in konkurenčno sposobnost gospodarstva.

Dvig davka na dodano vrednost (DDV) po navedbah OZS nima prevelikega negativnega učinka na potrošnjo gospodinjstev le v tistih državah, kjer je povprečna stopnja dohodnine v bruto dohodkih državljanov relativno nizka (največ do 30 odstotkov), trend upadanja potrošnje gospodinjstev pa v teh ekonomijah še ne sme biti prisoten, v Sloveniji pa je prisoten.

OZS navaja, da je Slovenija država z eno najvišjih stopenj dohodnine na plače, saj da so že razmeroma nizki dohodki fizičnih oseb obdavčeni z zelo visoko stopnjo obdavčitve.

Študije in primeri slabih praks na Madžarskem in Hrvaškem kažejo, da se že v manj kot v letu dni od uvedbe višje stopnje DDV začnejo kazati negativni učinki - manjša potrošnja, posledično propad zlasti malih poslovnih subjektov, ki poslujejo s končnimi potrošniki, zapiranje podjetij, ukinjanje delovnih mest in vse večjo brezposelnost ter prehod v sivo ekonomijo, navaja OZS in dodaja, da se posledično začnejo manjšati proračunski prilivi iz naslova DDV.

Po osnutku programa stabilnosti, o katerem je v ponedeljek razpravljal vrh koalicije, bi splošno stopnjo DDV zvišali za dve odstotni točki, znižano pa za eno odstotno točko.

Glede kriznega davka OZS pravi, da bi uvedba kakršnegakoli davka, ki bi bremenil bruto plače zaposlenih, dolgoročno pokazala več negativnih kot pozitivnih učinkov. Z uvedbo davka, ki postane del bruto stroška dela ali pa z dvigom stopnje dohodnine, se poveča tudi lastna cena blaga, proizvodov in storitev, dodajajo.

Ker slovensko gospodarstvo višjih davkov ne more več pokriti v breme svojega dobička, to pomeni, da jih je prisiljeno pokriti z dvigom prodajnih cen blaga in storitev, pravi zbornica in dodaja, da bi bila poledica tudi padec izvoza, uvoz cenejših izdelkov v države s takšnim davkom pa bi se povečal.

Krizni davek bi po predlogu vlade uvedli za poldrugo leto (veljal bi za drugo polovico leta 2013 in za leto 2014), pri čemer bi po eni od delovnih različic osnutka programa ta davek pobirali od bruto plače, po drugi različici pa od neto plače posameznika.

OZS meni, da takšni ukrepi peljajo v smer povečanja proračunskih prilivov za vsako ceno, zgolj na račun zaposlenih in malih poslovnih subjektov ter predvsem v dobro reševanja bank in s tem prikrivanja dejanskih dolžnikov.