Ker namerava reformni program v Bruselj poslati do 9. maja, pa je te dni pričakovati pestro politično dogajanje in predvsem interna usklajevanja. Širši koalicijski vrh se obeta po praznikih.

Ob seznanitvi vlade z oceno stanja državnega proračuna je Bratuškova minuli teden razkrila le, da je stanje, ki ga je njena vlada podedovala od vlade Janeza Janše, daleč od dobrega. Napovedala je sicer, da bo s proračunskimi številkami seznanila poslance, a v kakšni obliki in kdaj, še vedno ni znano. Je pa - predvsem ob robu rednega aprilskega zasedanja poslancev - prihodnji teden pričakovati več srečanj in internih dogovarjanj med koalicijskimi partnerji. Ta namreč po vsej verjetnosti, kot večina njihovih pogajanj doslej, ne bodo potekala pred očmi javnosti.

Ker tuja in domača javnost nestrpno pričakujeta s številkami podprte ukrepe, so na Bratuškovo že leteli očitki, da njeni nastopi v javnosti predvsem v tujih medijih še pospešujejo špekulacije, da bo Slovenija naslednja v vrsti držav evro območja, ki bo morala zaprositi za pomoč. A premierka zagotavlja, da ukrepe zelo aktivno pripravljajo že od prvega dne od prisege. V sredo je napovedala, da jih namerava celovito predstaviti do konca meseca. Partnerji naj bi ukrepe ter program stabilnosti in nacionalni reformni program, ki ga bodo po napovedih v Bruselj posredovali do 9. maja, dokončno dorekli po prvomajskih praznikih na širšem koalicijskem vrhu na Brdu pri Kranju. Trenutno sta v igri dva datuma, 7. in 8. maj. V SD sicer od Bratuškove pričakujejo, da bo predlog programa koaliciji razgrnila do 6. maja, še pred razpravo o fiskalnem pravilu.

Pri nekaterih ključnih ukrepih bodo potrebna še koalicijska usklajevanja

Med ključnimi ukrepi aktualne vlade sta nadaljevanje s konsolidacijo javnih financ in sanacija bančnega sistema, napovedali so tudi privatizacijo enega ali dveh večjih državnih podjetij. Ravno pri odločanju o tem je pričakovati intenzivnejša koalicijska usklajevanja. V SD so že zatrdili, da bodo trdi pogajalci. Pogovori že tečejo, predlog pa bo vlada po napovedih Bratuškove v DZ poslala v kratkem. Sprva je bilo predvideno, da se bo to zgodilo v 14 dneh, a v sredo je premierka ocenila, da se o celotni strategiji koalicija v tem času ne bo mogla poenotiti. Napovedala pa je, da bodo v DZ prišli predstavit posamezne predvidene prodaje. Med podjetji, ki bi bila najbolj privlačna za kupce, so največkrat omenjana Zavarovalnica Triglav, Telekom in Petrol, Bratuškova pa je izrazila željo, da bi prodali tudi vsaj eno banko.

Ena pomembnejših zadev na političnem parketu bo v teh dneh tudi Slovenski državni holding (SDH). Novelo zakona o SDH je 11. aprila pripravila vlada in med drugim predvideva uvedbo nadzora poslovanja holdinga in odvisnih družb s strani računskega sodišča ter poenostavitev prehodnega režima upravljanja naložb, a se bodo poslanci še odločili, ali ga bodo obravnavali po nujnem postopku ali ne. Če bodo tak postopek potrdili, bo v prihodnjih dneh sledila najprej obravnava predloga zakonske novele na odboru in nato še odločanje v DZ.

Pozitiven signal za mednarodne finančne trge bi lahko bil tudi vpis fiskalnega pravila v ustavo. Srečanje političnega vrha na to temo bi bilo pričakovati še pred izredno sejo, ki bo 7. maja. Po informacijah vodje poslancev PS Janija Möderndorferja se bo vrh sestal že prihodnji teden, medtem ko so v kabinetu predsednice vlade za STA zatrdili, da o tem ne vedo nič.

DZ bi moral o fiskalnem pravilu sicer odločati že minuli četrtek na izredni seji. A ker potrebna dvotretjinska podpora poslancev ni bila zagotovljena, so se dogovorili, da bodo opravili le predstavitve poslanskih stališč, sejo pa z odločanjem nadaljevali v maju. Politične stranke so se ob tem uspele poenotiti, da je treba pred odločanjem o fiskalnem pravilu dobiti nove javnofinančne izračune, ki bodo temeljili na novih makroekonomskih ocenah. Na njihovi podlagi se bodo nato odločili ali ustavni zakon vrniti v postopek ustavni komisiji ali ne. Dilema ostaja leto uveljavitve in tudi način zapisa fiskalnega pravila. Poslanska skupina SLS je nazadnje pripravila predlog izvedbenega zakona, ki bi ga sprejemali hkrati s spremembo ustave, za katero sicer pričakujejo, da jo bo DZ potrdil.

Še vedno visi v zraku tudi vprašanje nekaterih drugih ukrepov, denimo dviga davka na dodano vrednost.

Uradnega koalicijskega poziva za širše sodelovanje z opozicijo pri reformnih ukrepih za zdaj ni

Večina predstavnikov opozicije že vse od imenovanja nove vlade opozarja, da se ta v prvi vrsti ukvarja s kadrovanjem namesto s potrebnimi ukrepi. Z izjemo dogovarjanj glede fiskalnega pravila sicer opozicija še ni dobila povabila koalicije za širše sodelovanje, tudi pri oblikovanju ukrepov za izhod iz krize ne.

Kot je v soboto povedal prvak SLS Franc Bogovič, bo šlo za zelo resne ukrepe, zato pričakuje, da jih bo vlada predstavila še pred 9. majem in meni, da bi se morali o njih v tem času pogovoriti tudi v DZ. V tem delu je po njegovem mnenju nujno, da del "tega bremena, ki ne bo lahek," nase prevzame tudi opozicija in s podporo nujno potrebnih ukrepov pomaga reševati državo.

Predsednica NSi Ljudmila Novak je za STA dejala, da ima vlada pri pripravi ukrepov zagotovo največjo odgovornost in nalogo, a obenem bi bilo po njenem mnenju dobro, če se poskuša uskladiti tudi z opozicijo. Tudi ta ima namreč, kot pravi Novakova, verjetno kakšne izkušnje ali predloge, ki bi lahko izboljšali predlagane ukrepe.

Iz SDS stališč niso sporočili.