V tej opozicijski stranki si namreč želijo, da ima DZ ob odločanju o vnosu fiskalnega pravila v ustavo, ki je predvideno za 7. maja, na mizi že tudi izvedbeni zakon. Predsednik SLS Franc Bogovič pričakuje, da bo DZ spremembo ustave potrdil.

Bogovič je na današnji novinarski konferenci ponovil, da si DZ 7. maja nikakor ne sme dovoliti neumnih odločitev, kakršni bi bili zavrnitev ali ponovno prelaganje o vnosu fiskalnega pravila v ustavo.

Prepričan je namreč, da so sporočila iz mednarodne javnosti v zadnjih tednih za slovensko politiko jasna, zato pričakuje, da bo DZ s potrebno dvotretjinsko večino fiskalno pravilo vnesel v ustavo.

V tej luči si v SLS tudi želijo, da se 7. maja glasovanje opravi, saj časa za vračanje predloga besedila spremembe 148. člena ustave na ustavno komisijo in spreminjanje letnice uveljavitve fiskalnega pravila Slovenija nima več. Bogovič si nadeja tudi podpore PS in SD, drugače pa naj vsi, ki bodo proti vnosu pravila v ustavo, za to po njegovih besedah prevzamejo odgovornost.

Boji se namreč, da bi zavrnitev pomenila, da se Slovenija ne bi več mogla nadejati zaupanja in razumevanja finančnih trgov, da bi se lahko refinancirala in zagotovila normalno delovanje države. To bi pomenilo izgubo suverenosti, je opozoril prvak SLS.

Predlog izvedbenega zakona, ki ga bo DZ moral prav tako potrjevati z dvotretjinsko večino, je nadgradnja zakonskega osnutka, ki ga je na podlagi priporočil strokovne komisije pripravila že prejšnja vlada. Določa tako mehanizem izvajanja fiskalnega pravila oziroma povezavo med izdatki in prihodki države ter gibanja gospodarske dejavnosti.

Natančneje opredeljuje tudi odstopanje od fiskalnega pravila v primeru izjemnih okoliščin, kot so naravne nesreče ali obdobja velikega upada gospodarske dejavnosti. DZ bi v primeru ugotovitve izjemnih okoliščin z dvotretjinsko večino lahko sprejel zakon, ki bi omogočal odstopanje od fiskalnega pravila, če ta odklon srednjeročno ne bi ogrozil javnofinančne vzdržnosti.

Bogovič tako opozarja, da je napačno prepričanje, da bi uveljavitev fiskalnega pravila z 2015 dejansko pomenila zavezo uravnoteženja proračuna do tega leta. Predlagani zakon namreč daje prožnost politiki, da do tega cilja pride na odgovoren način, ki ne bi pomenil prevelikega šoka. Vseeno pa gre po njegovih besedah za jasno zavezo državne politike, da ravna odgovorno in v obdobju treh do petih let ne ustvari primanjkljaja.

Predsednik SLS je obžaloval, da se Slovenija ob izbruhu krize ni znala primerno odzvati in v luči padanja prihodkov omejiti porabe. Posledica tega sta bila visok primanjkljaj in krepka rast dolga, ki se je več kot podvojil na okoli 19 milijard evrov. To je s seboj prineslo tudi visok strošek obresti, ki je glede na 2008 poskočil s 300 milijonov na 700 milijonov evrov. Če bi se tak trend nadaljeval, bi ti stroški v naslednjih letih lahko ušli na 1,4 milijarde evrov.

To je po Bogovičevih besedah močan argument za uravnoteženje javnih financ, dogovor o načinu te konsolidacije pa zahteva soglasje v slovenski politiki, tako kot to velja v zasebnih gospodinjstvih. Gospodinjsko logiko želijo tako prenesti tudi v državne finance. Bogovič zato meni, da vsem v državi jasno, kaj je treba narediti. "V nasprotnem primeru pa - bog se nas usmili," je dejal.

Od vlade ob tem pričakujejo tudi celoten nabor ključnih ukrepov ekonomske politike v naslednjih letih, ki je nujni spremljevalec vnosa fiskalnega pravila v ustavo. Znova je obžaloval počasno pripravo teh ukrepov, ki po njegovem prepričanju traja nerazumljivo dolgo.