Slovenija

Slovenijo lani obiskalo 3,3 milijona turistov

STA / S.R.
18. 4. 2013, 12.55
Posodobljeno: 9. 8. 2017, 09.52
Deli članek:

Slovenija je lani beležila 3,3 milijona prihodov turistov, kar je 2,5 odstotka več kot predlani, in 9,5 milijona prenočitev oz. 1,3 odstotka več kot leta 2011.

Reuters

S tem je bilo število prihodov in prenočitev turistov rekordno, rast pa je posledica večjega obiska tujih gostov, je končne podatke danes objavil državni statistični urad.

Tuji turisti so ustvarili rekordnih 2,16 milijona prihodov in 5,78 milijona prenočitev, s čimer je rezultat leta 2011 presežen za po šest odstotkov.

Domačih turistov pa je bilo manj. Število prihodov se je znižalo za tri odstotke na 1,14 milijona, število prenočitev pa za pet odstotkov na 3,73 milijona.

Največ prenočitev vseh turistov je bilo v zdraviliških občinah, 3,09 milijona, kar je na ravni leta 2011. Sledile so prenočitve v gorskih občinah, kjer so beležili 2,78 milijona prenočitev oz. tri odstotke več kot predlani. V obmorskih občinah pa je število prenočitev upadlo, in sicer za tri odstotke na 2,05 milijona. Ob večjem obisku tujih gostov so rast beležili v občini Ljubljana, kjer je bilo okoli 857.000 prenočitev oz. skoraj osem odstotkov več kot predlani.

Tuji turisti so največji delež prenočitev ustvarili v gorskih občinah (27 odstotkov vseh prenočitev tujih gostov), domači turisti pa v zdraviliških občinah (47 odstotkov vseh prenočitev domačih turistov).

Domači turisti so prenočili povprečno 3,3-krat, tuji turisti pa 2,7-krat. Turisti so se najdlje zadrževali v zdraviliških občinah, kjer so prenočili povprečno 3,9-krat, sledile so obmorske občine (3,4-krat), gorske občine (2,6-krat) in občina Ljubljana (1,9-krat).

Tuji turisti so okoli dve tretjini vseh prenočitev ustvarili v občinah Piran, Ljubljana, Bled, Brežice, Kranjska Gora, Rogaška Slatina, Maribor, Moravske Toplice in Bohinj, domači turisti pa so največkrat prenočevali v občinah Piran, Brežice, Moravske Toplice, Koper, Podčetrtek, Izola, Kranjska Gora in Zreče.

Tuji turisti, ki so ustvarili največ prenočitev, so prihajali iz Italije (17 odstotkov), Avstrije in Nemčije (po 12 odstotkov), Rusije (šest odstotkov) ter Hrvaške in Nizozemske (po pet odstotkov).

Turisti iz Italije in Nemčije so največ prenočevali v hotelih v obmorskih občinah, turisti iz Avstrije v hotelih v zdraviliških občinah, hrvaški turisti pa v hotelih v gorskih občinah. Nizozemski turisti so največ prenočitev ustvarili v kampih, in sicer so ustvarili 62 odstotkov vseh prenočitev v kampih.

Glede na leto 2011 je najbolj poraslo število turistov iz Rusije (za 36 odstotkov), sledili so turisti z Nizozemske (26 odstotkov), iz Nemčije (sedem odstotkov), Avstrije (tri odstotke) in Hrvaške (dva odstotka).

Manj prenočitev pa so ustvarili turisti iz Velike Britanije (šest odstotkov), Italije (pet odstotkov), Srbije (tri odstotke) in Madžarske (dva odstotka).

Šest odstotkov prenočitev tujih turistov so ustvarili turisti z oddaljenih, čezmorskih trgov - iz ZDA, Kanade, Japonske, Kitajske, Južne Koreje in iz drugih azijskih držav. Prenočitev turistov z Japonske je bilo 19 odstotkov več, iz ZDA 17 odstotkov več, iz Kitajske osem odstotkov več in iz Kanade odstotek več kot predlani.

Turistom je bilo na voljo več kot 43.000 sob ali apartmajev s skoraj 122.000 ležišči, največ (41 odstotkov) v hotelih in podobnih objektih ter v kampih (19 odstotkov).

Delovalo je 290 hotelov, v katerih je bilo ustvarjenih 61 odstotkov vseh prenočitev. Dve tretjini vseh prenočitev v hotelih so ustvarili tuji turisti.

Kampi, vseh je bilo 70, so imeli na voljo 7335 kampirnih mest, skupaj pa so lahko sprejeli 23.000 oseb. V kampih so evidentirali okoli 1,3 milijona prenočitev.

Najvišjo rast prenočitev so beležili v mladinskih hotelih (za 29 odstotkov), na turističnih kmetijah (16 odstotkov) ter v zasebnih sobah, apartmajih in hišah (13 odstotkov). Število prenočitev v hotelih je bilo na ravni leta 2011, upad števila prenočitev pa so beležili v planinskih domovih in kočah (za štiri odstotke).